1. člen MPSKMŽP

1. Ta enotna pravila veljajo za vsako pogodbo o železniškem prevozu potnikov za plačilo ali brez plačila prevoznine, če sta odhodni in namembni kraj v dveh različnih državah članicah, ne glede na stalno prebivališče ali sedež in državljanstvo strank prevozne pogodbe. 2. Če mednarodni prevoz, ki ga ureja ena sama pogodba, kot dopolnitev čezmejnega železniškega prevoza vključuje tudi prevoz po cesti ali celinskih vodah v notranjem prometu države članice, ta enotna pravila veljajo zanj. 3. Če mednarodni prevoz, ki ga ureja ena sama pogodba, vključuje kot dopolnitev železniškega prevoza še prevoz po morju ali čezmejni prevoz po celinskih vodah, ta enotna pravila veljajo zanj, če omenjeni prevoz po morju ali celinskih vodah poteka na progah iz seznama prvega odstavka 24. člena konvencije. 4. Glede odgovornosti prevoznika pri smrti ali poškodbi potnikov veljajo ta enotna pravila tudi za osebe, ki spremljajo pošiljko, ki se prevaža v skladu z enotnimi pravili CIM. 5. Ta enotna pravila ne veljajo za prevoze med železniškimi postajami na ozemlju sosednjih držav, če njihovo infrastrukturo upravlja en ali več upravljavcev, ki pripadajo samo eni od teh držav. 6. Država, ki je pogodbenica neke druge s temi enotnimi pravili primerljive konvencije o mednarodnem direktnem železniškem prevozu potnikov in vloži prošnjo za pristop k tej konvenciji, lahko izjavi, da bo uporabljala ta enotna pravila le za prevoze na delu železniške infrastrukture na svojem ozemlju. Ta del železniške infrastrukture mora biti natančno opredeljen in povezan z železniško infrastrukturo države članice. Če država da tako izjavo, veljajo ta enotna pravila samo: a) če kraj odhoda ali namembni kraj in prevozna pot, ki sta predvidena v prevozni pogodbi, pripadata opisani železniški infrastrukturi, ali b) če opredeljena železniška infrastruktura povezuje železniški infrastrukturi dveh držav članic in jo prevozna pogodba določi za prevozno pot za tranzitni promet. 7. Država, ki je dala izjavo po šestem odstavku, jo lahko umakne, tako da o tem obvesti depozitarja. Umik začne veljati mesec po dnevu, ko depozitar o njem obvesti države članice. Izjava preneha veljati, če za to državo preneha veljati konvencija, omenjena v prvem stavku šestega odstavka.