Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja

(1)Ta pravilnik določa vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na zavarovana območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvenega območja, ter posege v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na ta območja.

(2)S tem pravilnikom se določajo tudi posegi v naravo iz prejšnjega odstavka, za izvajanje katerih je treba pridobiti dovoljenje na podlagi 104. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/ 04 – uradno prečiščeno besedilo).

(3)Ta pravilnik zaradi izvajanja tretjega in četrtega odstavka 6. člena Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7) določa vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: Natura območja).

(1)S presojo sprejemljivosti se za plan ali poseg v naravo, katerega izvedba bi sama po sebi ali v povezavi z drugimi plani ali posegi v naravo (v nadaljnjem besedilu: kumulativni vpliv) lahko pomembno vplivala na zavarovana območja in Natura območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja), ugotovijo pričakovani vplivi in presodi sprejemljivost njihove izvedbe na varstvene cilje varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost, vključno s povezanostjo evropskega ekološkega omrežja Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: omrežje).

(2)Prevlada druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave je, v primeru nesprejemljivosti plana ali posega v naravo, dopustna po ugotovitvi obstoja alternativnih rešitev in presoji sprejemljivosti njihovih pričakovanih vplivov ter po ugotovitvi obstoja izravnalnih ukrepov in presoji ustreznosti ter sprejemljivosti njihove izvedbe.

(3)Plan ali poseg v naravo, ki ne more pomembno vplivati na varovana območja in presoja sprejemljivosti njegovih vplivov ni potrebna, je plan ali poseg v naravo:

-       ki je neposredno povezan ali potreben za varstvo varovanih območij,

-       za katerega je tako določeno s predpisom, s katerim so določena Natura območja.

(1)Postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov ali posegov v naravo je večstopenjski, pri čemer je ustrezna ugotovitev na predhodni stopnji podlaga za nadaljevanje postopka na naslednji stopnji.

(2)V postopku presoje sprejemljivosti se uporablja načelo previdnosti v vseh stopnjah presoje tako, da v primeru dvoma prevlada javna korist ohranjanja narave nad razvojnimi interesi in drugimi javnimi koristmi. Šteje se, da je dvom izkazan, če odločitve v posameznih stopnjah presoje ni možno sprejeti na objektivni in z dokazi podprti ugotovitvi, v skladu z določbami tega pravilnika.

(3)Stopnje presoje sprejemljivosti so štiri. Vsebine posameznih stopenj presoj in njim ustrezajoče odločitve v upravnih postopkih presoje sprejemljivosti so:

-       V I. stopnji presoje se ugotavljajo pričakovani vplivi plana ali posega v naravo in presoja njihova pomembnost, ker bi lahko pomembno vplivali na varovana območja, ter se z odločbo določi plane, za katere je treba izvesti presojo sprejemljivosti.

-       V II. stopnji presoje se ugotavljajo pričakovani vplivi plana ali posega v naravo in presoja njihova sprejemljivost, kar vključuje morebitno presojo variantnih rešitev in v primeru ugotovljenih pričakovanih škodljivih vplivov tudi presojo ustreznih omilitvenih ukrepov, ter se s sklepom potrdi plan ali z odločbo dovoli ali zavrne izvedbo posega v naravo.

-       V III. stopnji presoje se ugotavlja obstoj alternativnih rešitev za doseganje ciljev plana ali posega v naravo in presoja njihovo ustreznost. V IV. stopnji presoje se ugotavlja obstoj izravnalnih ukrepov in presoja njihova ustreznost. Na podlagi rezultatov III. in IV. stopnje presoje se z odločbo odloči o prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.

(4)Če se presoja sprejemljivosti planov opravi v okviru celovite presoje vplivov na okolje ali presoja posegov v naravo v okviru presoje vplivov na okolje, v skladu s predpisi s področja varstva okolja, morajo biti ugotovitve in presoje v okoljskem poročilu ali v poročilu o vplivih na okolje prikazane ločeno in v skladu z določbami tega pravilnika.

(5)Pri presoji sprejemljivosti planov ali posegov v naravo se na varovanih območjih poleg obstoječih območij upoštevajo tudi območja, ki so opredeljena kot ciljna za doseganje ugodnega stanja vrste ali habitatnega tipa v evidenci območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisom, ki ureja to evidenco.

(6)Pri ugotavljanju in ocenjevanju vplivov plana ali posega v naravo na varovana območja se uporabljajo:

-       obstoječi, javno dostopni podatki o stanju prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: vrste), njihovih habitatov in habitatnih tipov;

-       podatki o stanju vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kakovosti struktur in rabe, nujnih za presojo njihovega ugodnega stanja, pridobljeni s terenskimi ogledi in popisi;

-       ocene učinkov planov ali posegov v naravo na podlagi predložene dokumentacije, pisnih virov, ki so na razpolago, oziroma pridobljeni s terenskimi ogledi in popisi;

-       kvantitativni modeli napovedi;

-       podatki in ocene iz primerljivih primerov že izvedenih presoj sprejemljivosti planov ali posegov v naravo;

-       strokovna mnenja in ocene.

(7)Ugotovitve in presoje v postopkih presoje sprejemljivosti morajo biti pridobljene z uporabo najboljših dostopnih metod ter prednostno izhajati iz aktualnih podatkov glede kakovosti struktur habitata vrste ali habitatnega tipa in obstoja rabe prostora ali naravnih dobrin, nujnih za zagotavljanje ugodnega stanja habitata vrste ali habitatnega tipa.

(8)Seznanjanje javnosti o postopkih presoje sprejemljivosti planov ali posegov v naravo poteka v skladu s predpisi, ki urejajo celovito presojo vplivov na okolje in presojo vplivov na okolje, ter tem pravilnikom.

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.Notranja cona je območje znotraj varovanega območja, ki je bistven del habitatov posameznih rastlinskih in živalskih vrst ter posameznih habitatnih tipov, zaradi katerih je varovano območje opredeljeno. Notranja cona je lahko sestavljena iz enovitega območja ali jo sestavlja več manjših delov (zaplat). Notranje cone so določene v evidenci o območjih, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisom, ki ureja to evidenco.

2.Območje neposrednega vpliva je območje, ki je zaradi posega v naravo lahko uničeno ali poškodovano, in je za vrste posega v naravo določeno v stolpcu »območje neposrednega vpliva« v poglavjih I do XVIII Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

3.Območje daljinskega vpliva je območje, kamor sega pomemben vpliv posega v naravo na vrsto ali habitatni tip, zaradi katerega je varovano območje določeno, in je praviloma širše od območja neposrednega vpliva.

4.Najboljša dostopna metoda je najbolj učinkovita in napredna razvojna stopnja dejavnosti presoje za ugotavljanje vplivov posameznih posegov na vrste in habitatne tipe, da se na njeni podlagi določajo učinki na parametre stanja vrste oziroma habitatnega tipa in stopnjo njihove pomembnosti ter vpliv in pomembnost posledic ugotovljenih učinkov na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.

5.Plan je vsak plan, program, načrt, prostorski ali drug akt ter njegova sprememba ali dopolnitev, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec plana) za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma.

6.Poseg v naravo je vsako človekovo ravnanje, ki lahko vpliva na naravo tako, da škoduje varstvenim ciljem varovanih območij in njihovi celovitosti ter povezanosti. Posegi v naravo so posegi v naravo, ki so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika in drugi posegi v naravo, za katere se v postopku priprave planov ugotovi, da imajo lahko pomembne vplive na varovana območja.

7.Skupina vrst oziroma habitatnih tipov je skupina posameznih živalskih ali rastlinskih vrst ali habitatnih tipov, ki se jih zaradi podobnih lastnosti v določenih primerih lahko presoja kot celoto. Te skupine so določene v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

8.Učinek plana ali posega v naravo je pričakovana posledica plana ali posega v naravo, ugotovljena v skladu z določbami tega pravilnika na parametre ugodnega stanja vrste ali habitatnega tipa. Učinek se ugotavlja v skladu z 21. členom tega pravilnika.

9.Vpliv plana ali posega v naravo je takšno delovanje plana ali posega v naravo na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, da se ti dosegajo oziroma ohranjajo drugače, kot bi se sicer. Vpliv se ugotovlja v skladu s 25. členom tega pravilnika.

(1)Presoja sprejemljivosti planov se izvaja za plane, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja sami po sebi ali na podlagi kumulativnih vplivov.

(2)Plani, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, so plani, s katerimi se zaradi izvajanja posegov v naravo, ki so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika, določajo namenske rabe prostora ali njihove spremembe (v nadaljnjem besedilu: določitev namenske rabe prostora), ki so navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in tisti plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo ti posegi v naravo na varovanih območjih ali na območjih, ki so od varovanih območij oddaljena manj kot je največje območje daljinskega vpliva, določeno za posege v naravo v Prilogi 2 tega pravilnika. To so tudi plani, ki določajo vrsto, količino ali obseg rabe naravnih dobrin in se nanašajo na varovana območja.

(3)Plani iz prejšnjega odstavka so tudi plani, s katerimi se zaradi izvajanja posegov v naravo, za katere je v skladu s predpisom o vrstah objektov treba pridobiti gradbeno dovoljenje, določajo območja določitve namenske rabe prostora.

(4)Če iz obvestila o nameri izdelave plana iz 10. člena tega pravilnika niso razvidni podatki, ki omogočajo uporabo določbe prejšnjega odstavka in se plan nanaša na varovana območja, hkrati pa je tudi neposredna podlaga za izvedbene prostorske akte ali druge izvedbene plane ali dovoljenja za poseg v naravo in še ni bil potrjen v postopku celovite presoje vplivov na okolje, se tak plan obravnava kot plan, ki bi lahko imel pomemben vpliv na varovana območja.

Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena plan, s katerim se določa namenska raba prostora, nima pomembnih vplivov na varovana območja, če:

1.se namenska raba prostora določa zunaj prostora, ki je:

-   od varovanega območja oddaljen bolj kot je območje neposrednega vpliva načrtovanega posega v naravo in

-   od vsake notranje cone skupine vrst oziroma habitatnih tipov oddaljen bolj kot je območje daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo;

2.določitev namenske rabe prostora seže v varovana območja, vendar le v del, ki

-   ni notranja cona skupine vrst oziroma habitatnih tipov, in

-   je zunaj območja neposrednega in daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo na notranje cone;

3.(črtana).

Plani, ki so neposredno povezani ali potrebni za varstvo varovanih območij so zlasti:

-       načrti upravljanja zavarovanih območij v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;

-       plani trajnostnega gospodarjenja, oziroma upravljanja z naravnimi dobrinami, ki so potrebni za zagotavljanje ohranjanja ugodnega stanja habitatnih tipov in habitatov vrst na teh območjih in so opredeljeni s programom upravljanja Natura 2000 območij, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če so namenjeni varstvu teh območij in ne vsebujejo posegov v naravo, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi s področja varstva okolja.

Pri določitvi planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja v povezavi z drugimi plani ali posegi v naravo zaradi kumulativnih vplivov, se upoštevajo vplivi vseh planov ali načrtovanih posegov v naravo, ki se nanašajo na varovana območja, in njihovo medsebojno učinkovanje, ki lahko bistveno vpliva na varovana območja.

Odločitev, da je za plan treba izvesti presojo sprejemljivosti, se sprejme na podlagi rezultatov I. stopnje presoje in ob upoštevanju mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: organizacija).

(1)Postopek ugotavljanja vplivov plana se začne na podlagi obvestila o nameri izdelave plana (v nadaljnjem besedilu: vloga o nameri), ki jo poda pripravljavec plana v skladu s predpisi s področja varstva okolja, in mora za ugotavljanje vplivov plana imeti vsebine, določene v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Če se pripravljajo prostorski akti, je treba dati vlogo o nameri pred sprejemom programa priprave, v skladu s predpisi s področja urejanja prostora, pri drugih planih pa v tisti fazi priprave plana, ko je že znanih dovolj podatkov, da je odločitev o uvedbi postopka presoje sprejemljivosti možna, vendar pred javno obravnavo.

(3)Če se vloga o nameri nanaša na plane, s katerimi se določa namenska raba prostora, mora vsebovati prikaz območij z obstoječimi namenskimi rabami prostora in predvidenimi določitvami oziroma spremembami namenske rabe prostora ter kartografskim prikazom v merilu, ki je za to vrsto prostorskega akta določen v predpisih s področja urejanja prostora.

(4)Pri planih, ki so neposredna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja ali drugega dovoljenja za poseg v naravo, mora biti vlogi o nameri priložen kartografski prikaz najmanj v merilu 1: 10 000.

(5)Če se vloga o nameri nanaša na plane, s katerimi se načrtuje raba naravnih dobrin, mora vsebovati zlasti prostorsko opredelitev, vrsto, količino, način in obseg rabe ter kartografski prikaz iz katerega je razvidno, da meje rabe praviloma sledijo mejam ločnic na karti najmanj v merilu 1:100 000.

(1)Mnenje o uvedbi postopka presoje sprejemljivosti plana, ki ga poda organizacija, mora temeljiti na rezultatih I. stopnje presoje sprejemljivosti in mora ob upoštevanju obsega in natančnosti podatkov iz vloge o nameri vsebovati zlasti:

-       ugotovitve o obstoju primerov iz 5. do 8. člena tega pravilnika, ki morajo biti obrazložene,

-       stališče do uvedbe postopka presoje sprejemljivosti plana, ki mora biti obrazloženo.

(2)Če je iz vloge o nameri razvidno, da se s planom načrtuje poseg v naravo, za katerega je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo presojo vplivov posegov na okolje ali poseg v naravo, za katerega je brez podrobnega preverjanja zaradi njegove velikosti ali značilnosti varovanega območja mogoče šteti, da so pomembni vplivi takega plana verjetni, mnenje organizacije iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, se pa organizacijo o uvedbi postopka obvesti.

Presoja sprejemljivosti se na II. stopnji izvede na podlagi osnutka plana in okoljskega poročila, ob upoštevanju mnenja organizacije in morebitnih drugih mnenj, stališč ali ocen strokovnih ali nevladnih organizacij ter s sodelovanjem javnosti.

Osnutek plana mora biti pripravljen na podlagi usmeritev, izhodišč in pogojev, ki so bili dani z naravovarstvenimi smernicami, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

(1)Iz dodatka za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila, ki mora biti pripravljen v skladu s predpisi s področja varstva okolja, mora biti razvidno, da so bili obravnavani vsi tisti elementi plana, ki lahko sami ali s kumulativnimi vplivi z drugimi plani ali posegi v naravo, pomembno vplivajo na varovana območja.

(2)Obravnava elementov iz prejšnjega odstavka obsega njihovo opredelitev, opis in ovrednotenje vplivov glede na varovana območja, možne alternativne rešitve ter omilitvene ukrepe ter mora biti v skladu z 19. do 25. členom tega pravilnika.

(3)Iz dodatka za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila mora biti razvidno tudi, kako je pripravljavec plana pri pripravi plana upošteval naravovarstvene smernice.

(4)Podrobnejše vsebine dodatka za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila so določene v Prilogi 8, ki je sestavni del tega pravilnika.

(5)V dodatku za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila morajo biti vsebine iz prejšnjega odstavka navedene ločeno od drugih vsebin.

(1)Organizacija preveri ustreznost dodatka za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila ter njegovo skladnost z zahtevami iz 15. člena tega pravilnika.

(2)Če organizacija ugotovi, da dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila ni pripravljen v skladu z zahtevami iz 15. člena tega pravilnika, navede v pisnem mnenju dele dodatka za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila, ki so neskladni, in predlaga način njihove uskladitve oziroma dopolnitve.

Na podlagi osnutka plana in dodatka za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila pripravi organizacija mnenje o sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja, v katerem:

4.preveri:

-   če so bili ob pripravi plana in preverjanju njegovih rešitev v dodatku za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila uporabljeni podatki o varovanih območjih v skladu z določbami tega pravilnika;

-   če so bili v primeru ugotovljenih škodljivih vplivov plana uporabljeni ustrezni omilitveni ukrepi v skladu z določbami tega pravilnika;

-   ustreznost in popolnost ocen vplivov plana na varovana območja v dodatku za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila v skladu z določbami tega pravilnika in njihovo sprejemljivost v planu ter

5.poda svojo oceno o sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja.

(1)Vpliv plana na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost se ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ocenjuje v dveh fazah:

-       v prvi fazi se ugotovi učinke plana na parametre stanja vrste oziroma habitatnega tipa ter stopnjo njihove pomembnosti;

-       v drugi fazi se ocenita vpliv in pomembnost posledic ugotovljenih učinkov na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost.

(2)Za zavarovana območja se v prvi fazi ocenjujeta vpliv in pomembnost posledic učinkov plana na živalske vrste iz Poglavja A, Priloge 2 predpisa, ki ureja zavarovane prosto živeče živalske vrste, na rastlinske vrste, označene s črko H v Poglavju A Priloge predpisa, ki ureja zavarovane prosto živeče rastlinske vrste in na habitatne tipe iz Priloge 1 predpisa, ki ureja habitatne tipe, prisotne na ocenjevanem zavarovanem območju.

(3)Za Natura območja se v prvi fazi ocenjujeta vpliv in pomembnost posledic učinkov plana na vrste in habitatne tipe, za katere je ocenjevano območje opredeljeno in so navedene v Prilogi 2 predpisa, ki določa Natura območja.

(1)Plan ima lahko vpliv na stanje vrste oziroma habitatnega tipa zaradi neposrednega, daljinskega oziroma kumulativnega vpliva.

(2)Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo, ki je naveden v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika, na območju neposrednega vpliva.

(3)Ugotovljeno območje neposrednega vpliva za konkretni poseg v naravo se lahko kadarkoli razlikuje od območja neposrednega vpliva posega v naravo iz Priloge 2 tega pravilnika, če to izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliščin.

(4)Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo, ki je naveden v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika, na območju daljinskega vpliva, razen za vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna v skladu s predpisom, ki določa vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, velja, da se daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje od območja daljinskega vpliva, navedenega v Prilogi 2 tega pravilnika, razen če se iz predhodnih ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliščin ugotovi, da je območje daljinskega vpliva drugačno.

(5)Ugotovljeno območje daljinskega vpliva za konkretni poseg v naravo se lahko kadarkoli razlikuje od območja daljinskega vpliva posega v naravo iz Priloge 2 tega pravilnika, če to izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliščin.

(6)Kumulativni vpliv lahko nastopi, če se s planom načrtuje poseg v naravo na varovanem območju, na katerem so bili že presojani in potrjeni plani ali posegi v naravo ali so takšni plani ali posegi v naravo še v postopku presoje sprejemljivosti plana ali posega v naravo, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, in ti še niso bili izvedeni.

(7)Če ob pripravi plana še niso znani posegi v naravo, se pa s planom določa vrsta namenske rabe prostora, se vplivi plana ugotavljajo tako, da se upoštevajo vplivi posegov v naravo, navedeni za to vrsto namenske rabe v Prilogi 1 tega pravilnika.

(1)Vplivi plana iz prejšnjega člena se ocenjujejo na podlagi značilnosti učinkov plana, povezanih z ugodnim stanjem vrste oziroma habitatnega tipa.

(2)Neposredni in daljinski vpliv se ocenjujeta na podlagi naslednjih učinkov: a)  učinka izgube habitata, ki vključuje:

-  delež ali velikostni razred trajne (po zaključku posega v naravo) izgube območja habitata vrste oziroma habitatnega tipa, in

-  delež ali velikostni razred začasne (v času izvajanja posega v naravo) izgube območja habitata vrste oziroma habitatnega tipa; b)  učinka spremembe kakovosti habitata, ki vključuje velikostni razred spremembe posebnih struktur ali rabe (primeroma: intenzifikacija ali opustitev) ali naravnih procesov, potrebnih za dolgoročno ohranitev vrste ali habitatnega tipa; c)  učinka spremembe abiotskih dejavnikov, ki vključuje:

-  velikostni razred spremembe ključnih indikativnih kemikalij (vključno z onesnaženjem), spremembe sevanja, osvetljevanja, hrupa, in

-  velikostni razred spremembe vodnega režima, naravne dinamike vodotoka (vključno s poplavljanjem); d)  učinka razdrobitve oziroma izgube osebkov, ki vključuje:

-     velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja zaradi fragmentacije habitata v krajini,

-     velikostni razred znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja oziroma spremembo v stopnji smrtnosti zaradi postavitve ovir v habitat vrste, in

-     velikostni razred zmanjšanja površine zaplat habitata vrste ali habitatnega tipa; e)  učinka na populacijsko dinamiko vrste, ki vključuje: - delež ali velikostni razred trajnega upada velikosti populacije vrste, in - delež ali velikostni razred začasnega upada velikosti populacije vrste.

(3)Kumulativni vpliv se ocenjuje na podlagi naslednjih učinkov:

-       velikostnega razreda znižanja uspeha razmnoževanja in preživetja vrste zaradi seštetih učinkov presojanega plana z učinki planov in posegov v naravo, ki so bili izvedeni ali odobreni po datumu iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali so v času presoje v postopku presoje sprejemljivosti, in

-       velikostni razred trajne izgube območja habitata vrste oziroma habitatnega tipa zaradi seštetih učinkov presojanega plana z učinki planov in posegov v naravo, ki so bili izvedeni ali odobreni po datumu iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali so v času presoje v postopku presoje sprejemljivosti.

(4)Značilnosti učinkov plana se ugotovijo na podlagi ocen učinkov iz prejšnjih dveh odstavkov na vrste in habitatne tipe, razen učinkov iz e) točke drugega odstavka tega člena, pri čemer se pri vsakem učinku določi njegova pomembnost v odstotku ali v velikostnem razredu, kot je določeno v 25. členu tega pravilnika.

(5)Če ocenjevanje učinkov na način, določen s prejšnjim odstavkom ni možno, se navedejo razlogi, zaradi katerih ugotavljanje značilnosti učinka v konkretnem primeru ni možno, pri čemer se to lahko nanaša samo na posamične učinke.

(6)Matrika za ugotavljanje vpliva, ki služi prikazu ocen učinkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena in ocen posledic učinkov iz 22. člena tega pravilnika, je določena v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Ocene učinkov, podane v matriki, morajo biti tudi strokovno obrazložene.

Ocena posledic učinkov na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost je sestavljena iz podocen vsakega od učinkov na varstvene cilje posameznih varovanih območij, celovitost varovanih območij in povezanost.

(1)Posledice učinkov na varstvene cilje varovanega območja se ocenjujejo zlasti, če iz predvidenih učinkov izhaja:

-       povzročitev bistvene zamude v prizadevanjih za varstvene cilje varovanega območja,

-       bistvenega prekinjanja ohranjanja ali napredovanja k varstvenim ciljem varovanega območja.

(2)Posledice učinkov na celovitost varovanega območja se ocenjujejo zlasti, če iz predvidenih učinkov izhaja:

-       bistveno zmanjšanje območja habitatnih tipov ali habitatov vrst za katere je varovano območje določeno;

-       bistveno zmanjšanje populacije vrst ali gostote vrst za katere je varovano območje določeno;

-       bistveno spremembo ravnovesja med vrstami za katere je varovano območje določeno;

-       bistveno zmanjšanje pestrosti vrst ali habitatnih tipov za katere je varovano območje določeno.

(3)Posledice učinkov na povezanost se ocenjujejo zlasti, če iz predvidenih učinkov izhaja bistveno zmanjšanje povezanosti omrežja, na katerega se plan nanaša z drugimi območji, upoštevajoč mobilnost vrst za katere je območje določeno.

(4)Pri zavarovanih območjih se pri posledicah učinkov ocenjuje vpliv na cilje zavarovanega območja, pri čemer se, poleg ciljev razvidnih iz predpisa o zavarovanju oziroma iz vrste zavarovanega območja, ocenjuje tudi vpliv na:

-       lastnosti, zaradi katerih je območje zavarovano;

-       lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravo vrednoto;

-       celovitost značilne krajine, pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

-       selitvene poti živali in gensko povezanost populacij rastlinskih in živalskih vrst s sosednjimi varovanimi območji oziroma ekološko pomembnimi območji, določenimi s predpisom o določitvi ekološko pomembnih območij.

(1)Če so ugotovljeni škodljivi vplivi načrtovanega plana ali s planom načrtovanega posega v naravo se preveri, ali se jih z omilitvenimi ukrepi lahko omili v taki meri, da postanejo vplivi plana neškodljivi.

(2)Preveritev omilitvenih ukrepov iz prejšnjega odstavka vključuje:

-       navedbo ustreznih omilitvenih ukrepov;

-       oceno posledic omilitvenih ukrepov na škodljive učinke načrtovanega plana ali s planom načrtovanega posega v naravo v skladu z 21. členom tega pravilnika in Prilogo 7, ki je sestavni del tega pravilnika;

-       utemeljitev ustreznosti in verjetnost uspešnosti izbranega omilitvenega ukrepa;

-       izvedljivost umestitve načrtovanih omilitvenih ukrepov v plan.

(3)Izvedljivost umestitve načrtovanih omilitvenih ukrepov se dokazuje z naslednjimi podatki:

-       navedbo o tem kdo bo poskrbel za izvedbo omilitvenega ukrepa in kako bo omilitveni ukrep izveden:

-       časovno opredelitev izvedbe plana in omilitvenega ukrepa in

-       navedbo načina spremljanja uspešnosti izvedenega omilitvenega ukrepa.

(1)Presoja posledic učinkov na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih: A – ni vpliva / pozitiven vpliv B – nebistven vpliv C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) D – bistven vpliv E – uničujoč vpliv

(2)Če zaradi pomanjkanja podatkov, povezanih z ugodnim stanjem vrste oziroma habitatnega tipa, ugotavljanje značilnosti učinka ni možno, se s sklepanjem ob upoštevanju načela previdnosti predloži podrobno strokovno utemeljitev postopka sklepanja in določitve končne ocene. Kadar je na osnovi sklepanja mogoče zaključiti, da največje možne posledice učinkov nimajo bistvenega vpliva, se vpliv označi z oznako A, B ali C v skladu s prejšnjim odstavkom. Kadar je na osnovi sklepanja mogoče zaključiti, da največje možne posledice učinkov imajo bistven vpliv, se vpliv označi z oznako D ali E v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3)Če se podocene iz 21. člena tega pravilnika za katerokoli posledico učinka iz 22. in 23. člena tega pravilnika ne uvrstijo v velikostni razred D ali E, vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost niso škodljivi.

(4)Če se podocene iz 21. člena tega pravilnika za katerokoli posledico učinka iz 22. in 23. člena tega pravilnika uvrstijo v velikostni razred D ali E, so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in škodljivi.

Za operativne programe in druge plane ali njihove dele, ki niso plani s področja prostorskega načrtovanja in se iz njihovega opisa tudi s sklepanjem ne da ugotoviti vseh načrtovanih posegov, ker v opisih ni konkretnih lokacij posegov oziroma iz njih ni razvidna dovolj podrobna vrsta posegov, se pri presoji sprejemljivosti matrika iz Priloge 6 tega pravilnika ne izpolni. V tem primeru se za posamezne vsebine iz tega pravilnika podajo strokovne ocene za ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v skladu z določbo prejšnjega člena. Matrika iz Priloge 6 tega pravilnika se mora v takih primerih izpolniti pri presoji sprejemljivosti na ravni podrobnejšega plana ali posega.

(1)Odločitev, da plan ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, se sprejme na podlagi rezultatov II. stopnje presoje sprejemljivosti. Ta presoja temelji na ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega pravilnika.

(2)Podlaga za odločitev je plan, ki ga pripravljavec plana pošlje v potrditev ministrstvu.

(3)Če se plan iz prejšnjega odstavka bistveno razlikuje od predloga plana, h kateremu je bilo izdelano okoljsko poročilo, je treba okoljsko poročilo dopolniti v skladu z določbami 15. člena tega pravilnika in ga priložiti planu iz drugega odstavka tega člena.

(4)V odločitvi o potrditvi plana se navedejo tudi omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani škodljivi plana ter merila in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se plan lahko izvede.

(1)Organizacija poda mnenje o sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja na podlagi plana iz drugega odstavka prejšnjega člena, okoljskega poročila, pripravljenega v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, pri čemer upošteva rezultate II. stopnje presoje in ugotovljeno stopnjo upoštevanja naravovarstvenih smernic pri pripravi plana.

(2)Mnenje iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:

-       oceno sprejemljivosti vplivov plana z utemeljitvijo;

-       oceno predlaganih in sprejetih omilitvenih ukrepov;

-       navedbo morebitnih meril in pogojev za izvedbo plana.

V postopku prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: postopek prevlade javne koristi) v primeru planov, ki ga določa zakon, ki ureja področje ohranjanja narave, se na podlagi ugotovitve, da se plan nanaša na uresničevanja javne koristi, določene z zakonom, presodi o:

-       obstoju alternativnih rešitev doseganja ciljev plana, brez škodljivih vplivov na varovana območja in

-       obstoju in opredelitvi ustreznih izravnalnih ukrepov, če je ugotovljeno, da alternativnih rešitev ni.

(1)Druga javna korist, kateri mora biti namenjeno uresničevanje plana, da se postopek prevlade javne koristi lahko nadaljuje, mora biti določena z zakonom.

(2)Če je na varovanem območju prednostni habitatni tip ali habitat prednostne vrste, v skladu s predpisi Evropske Unije, se lahko javna korist, ki prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka ali javno varnost ali ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje ali se nanaša na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka se sprejme odločitev po predhodnem posvetovanju s pristojnimi organi Evropske unije.

(1)Presoja sprejemljivosti se na III. in IV. stopnji izvede na podlagi predloga pripravljavca plana in dopolnjenega okoljskega poročila, ob upoštevanju mnenja organizacije in morebitnih drugih mnenj, stališč ali ocen strokovnih ali nevladnih organizacij ter s sodelovanjem javnosti.

(2)Postopek prevlade javne koristi se začne na predlog pripravljavca plana in mora vsebovati dopolnjeno okoljsko poročilo ter vsebine, določene v Prilogi 3 tega pravilnika.

(3)Okoljsko poročilo mora biti dopolnjeno v tistem delu, ki se nanaša na ugotovljene bistvene ali uničujoče škodljive vplive plana na varovana območja.

(4)Iz dopolnjenega okoljskega poročila, ki mora biti pripravljeno v skladu s 15. členom tega pravilnika, mora biti razvidno:

-       da so bile alternativne rešitve doseganja ciljev plana preverjene z vidika obstoja alternativnih rešitev in njihove ustreznosti, glede na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost;

-       da so bili predlagani izravnalni ukrepi preverjeni glede na njihovo ustreznost in izvedljivost v obsegu, ki je določen v Prilogi 9 tega pravilnika.

(5)Če je bila presoja alternativnih rešitev doseganja ciljev plana izvedena v okviru II. stopnje presoje sprejemljivosti z zaključkom, da ustreznih alternativnih rešitev ni, dopolnitev okoljskega poročila v tem delu ni potrebna.

(6)Če so na varovanem območju prednostni habitatni tipi oziroma prednostne vrste, se v postopku presoje sprejemljivosti pridobi in upošteva tudi stališče pristojnih organov Evropske unije.

O obstoju in ustreznosti alternativnih rešitev doseganja ciljev plana, glede na rešitve iz plana, ki je bil zavrnjen, se presodi na podlagi dopolnjenega okoljskega poročila in z upoštevanjem mnenja organizacije in morebitnih drugih pridobljenih mnenj.

(1)Presoja ustreznosti in izvedljivosti izravnalnih ukrepov vsebuje ugotovitve, ali bodo načrtovani izravnalni ukrepi učinkovito nadomestili s planom povzročeno škodo na varovanem območju.

(2)Izravnalni ukrepi morajo:

-       obravnavati prizadete habitatne tipe ali vrste v primerljivem sorazmerju;

-       biti umeščeni v isto biogeografsko regijo v isti državi članici Evropske unije;

-       biti kar najbliže območju habitatnega tipa ali habitata vrste, ki ga bo prizadel plan ali s planom načrtovan poseg v naravo;

-       zagotavljati funkcije primerljive tistim, ki so utemeljile merila za izbiro prvotnega območja za varovano območje;

-       imeti jasno opredeljene cilje izvajanja in upravljanja, tako da izravnalni ukrepi lahko ohranijo in izboljšajo doseganje varstvenih ciljev varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost.

(3)Presoja načrtovanih izravnalnih ukrepov iz prejšnjega odstavka se oceni v skladu s Prilogo 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)Če vzpostavitev nadomestnega območja, kot enega od izravnalnih ukrepov v skladu z zahtevami iz drugega odstavka tega člena, v primeru zavarovanih območij, ki niso hkrati tudi Natura območja, ni izvedljiva, se lahko uporabi izravnalni ukrep vzpostavitve drugega območja, pomembnega za ohranjanje biotske raznovrstnosti ali varstvo naravnih vrednot z drugimi naravovarstvenimi značilnostmi.

(5)Pri presoji izravnalnega ukrepa iz prejšnjega odstavka se uporabita tretja in četrta alinea drugega odstavka tega člena.

(1)Organizacija poda mnenje v postopku prevlade javnega interesa na podlagi predloga pripravljavca plana in dopolnjenega okoljskega poročila ter pri tem upošteva rezultate III. in IV. stopnje presoje sprejemljivosti.

(2)Mnenje iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:

-       oceno obstoja možnih alternativnih načinov doseganja ciljev plana in

-       oceno ustreznosti in izvedljivosti predlaganih izravnalnih ukrepov,

-       navedbo morebitnih meril in pogojev za izvedbo plana, v delu, ki se nanaša na izravnalne ukrepe.

(1)Odločitev o prevladi javne koristi se sprejme na podlagi rezultatov III. In IV. stopnje presoje sprejemljivosti.

(2)Če prevlada druga javna korist nad javno koristijo ohranjanja narave, vsebuje odločitev iz prejšnjega odstavka tudi določitev nujnih izravnalnih ukrepov, ki morajo zagotoviti celovitost oziroma povezanost varovanih območij.

(1)Presoja sprejemljivosti posegov v naravo se izvaja za posege v naravo iz Priloge 2 tega pravilnika, za katere niso bili ocenjeni njihovi vplivi na varovana območja v postopkih presoje sprejemljivosti na nivoju planov.

(2)Posegi v naravo iz prejšnjega odstavka so posegi v naravo iz Priloge 2 tega pravilnika, razen posegov v naravo, ki so:

-       bili v planu natančno določeni glede na vrsto posega in lokacijo v prostoru,

-       na območju vrste namenske rabe, določene s planom, za tisto vrsto namenske rabe navedeni v ustreznem poglavju Priloge 2 tega pravnika.

(3)Pri določitvi posegov v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, je treba upoštevati morebitne kumulativne vplive.

(4)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se presoja sprejemljivosti ne izvede za posege v naravo, ki nimajo pomembnih vplivov na varovana območja, kar se ugotovi v skladu s 6. členom tega pravilnika.

(5)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena in 20. člena tega pravilnika se presoja sprejemljivosti izvede za vse posege v naravo, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi s področja varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: posegi v naravo z vplivi na okolje) ne glede na to, ali je vpliv posega samo daljinski ali tudi neposreden.

(6)Presoja sprejemljivosti se izvede tudi za posege v naravo, za katere se v postopku priprave planov ugotovi, da imajo lahko pomembne vplive na varovana območja.

(1)Glede na velikost in značilnosti posega v naravo se presoja sprejemljivosti posegov v naravo iz prejšnjega člena izvede v postopku izdaje:

-       okoljevarstvenega soglasja za posege v naravo z vplivi na okolje;

-       naravovarstvenega soglasja za posege v naravo, ki niso posegi v naravo z vplivi na okolje;

-       dovoljenja za poseg v naravo za posege v naravo, določene v 43. členu tega pravilnika ali

-       dovoljenja po drugih predpisih za posege v naravo, za katere ni treba pridobiti soglasja ali dovoljenja iz prejšnjih treh alinej.

(2)Če je v primerih iz prejšnjega odstavka izdano okoljevarstveno soglasje se šteje, da je izdano tudi naravovarstveno soglasje.

(1)V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja so podlage za odločanje projekt nameravanega posega v okolje, poročilo o vplivih na okolje ter mnenje organizacije in morebitna druga mnenja, stališča ali ocene strokovnih ali nevladnih organizacij ter pridobljena stališča javnosti.

(2)Dodatek za presojo sprejemljivosti poročila o vplivih na okolje mora biti pripravljen na način in v obsegu, določenem v 15. členu tega pravilnika in Prilogi 8 tega pravilnika, pri čemer se mora vsebina smiselno nanašati na poseg v naravo.

(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v dodatku za presojo sprejemljivosti poročila o vplivih na okolje za posege v naravo, katerih vplivi so bili že:

-       v celoti ugotovljeni in ocenjeni v dodatku za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila, v skladu z 19. do 25. členom tega pravilnika, navedejo le ugotovitve okoljskega poročila;

-       delno ugotovljeni in ocenjeni v dodatku za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila, v skladu z 19. do 25. členom tega pravilnika, ugotovijo in ocenijo samo tisti elementi vplivov posega v naravo, ki še niso bili obravnavani.

(4)Organizacija se v mnenju opredeli do vsebine dodatka za presojo sprejemljivosti v poročilu o vplivih na okolje ter poda svojo oceno sprejemljivosti vplivov posega v naravo na varovana območja na podlagi rezultatov II. stopnje presoje, pri čemer se za vsebino mnenja smiselno uporabljajo določbe 11., 17., 18. in 27. člena tega pravilnika.

(5)Ocena sprejemljivosti posega v naravo je ugodna, če ministrstvo ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost. Ta ocena temelji na ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega pravilnika.

(6)V okoljevarstvenem soglasju se navedejo tudi omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani škodljivi vplivi posega v naravo ter pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se poseg v naravo lahko izvede.

(1)V postopku prevlade javne koristi v primeru posegov v naravo se uporabljajo določbe 29. in 30. člena tega pravilnika.

(2)Postopek prevlade javne koristi se začne na predlog nosilca posega v naravo in mora vsebovati dopolnjeno poročilo o vplivih na okolje ter vsebine določene v Prilogi 3 tega pravilnika.

(3)Poročilo o vplivih na okolje mora biti dopolnjeno v tistem delu, ki se nanaša na vplive posega v naravo, ki imajo ugotovljene bistvene ali uničujoče škodljive vplive na varovana območja, v skladu s 25. členom tega pravilnika in mora biti pripravljeno v obsegu in na način, določen v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 31. člena tega pravilnika in Prilogo 8 tega pravilnika, pri čemer se mora vsebina smiselno nanašati na poseg v naravo.

(4)Če so na varovanem območju prednostni habitatni tipi oziroma prednostne vrste, se v postopku presoje sprejemljivosti posega v naravo pridobi in upošteva tudi stališče pristojnih organov Evropske unije.

(5)Presoja obstoja in ustreznosti alternativnih rešitev in ustreznosti ter sprejemljivosti izravnalnih ukrepov se opravi na podlagi 32. in 34. člena tega pravilnika.

(6)Organizacija poda mnenje o postopku prevlade javne koristi na podlagi predloga nosilca posega v naravo in dopolnjenega poročila o vplivih na okolje ter pri tem upošteva rezultate III. In IV. stopnje presoje sprejemljivosti, pri čemer vsebuje mnenje ocene in navedbe iz drugega odstavka 35. člena tega pravilnika.

(7)Odločitev o prevladi javne koristi se sprejme na podlagi rezultatov III. In IV. stopnje presoje sprejemljivosti.

(8)Če prevlada druga javna korist nad javno koristijo ohranjanja narave, vsebuje odločitev iz prejšnjega odstavka tudi določitev nujnih izravnalnih ukrepov, ki morajo zagotoviti celovitost in povezanost varovanih območij.

(1)V postopku izdaje naravovarstvenega soglasja se ugotovi, če je za poseg v naravo treba izvesti presojo sprejemljivosti, na podlagi rezultatov I. stopnje presoje sprejemljivosti.

(2)Podlage za odločanje v postopku presoje sprejemljivosti so projekt nameravanega posega v okolje, v primeru enostavnih objektov idejna zasnova nameravane gradnje objekta in mnenje organizacije ter morebitna druga mnenja, stališča ali ocene strokovnih ali nevladnih organizacij.

(3)Organizacija se v mnenju opredeli do uvedbe postopka presoje sprejemljivosti in poda oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varovana območja, ki mora glede na obseg posega v naravo in v odvisnosti od pričakovanega vpliva, vsebovati zlasti:

-       ocene učinkov načrtovanih posegov v naravo na parametre stanja vrst oziroma habitatnih tipov v zmanjšanem obsegu s smiselno uporabo 21. in 25. člena tega pravilnika,

-       navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov na način določitve projektnih pogojev.

(4)Pri izdelavi ocene iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo določbe 11., 17., 18. in 27. člena tega pravilnika.

(5)Ocena sprejemljivosti posega v naravo je ugodna, če ministrstvo ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost. Ta ocena temelji na ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega pravilnika.

(6)V naravovarstvenem soglasju se navedejo tudi omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani škodljivi vplivi posega v naravo ter pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se poseg v naravo lahko izvede.

(7)(črtan)

(1)V postopku izdaje dovoljenja za poseg v naravo se izvede presoja sprejemljivosti posegov v naravo, določenih v Prilogi 10, ki je sestavni del tega pravilnika, na podlagi rezultatov I. in II. stopnje presoje sprejemljivosti.

(2)Podlage za odločanje v postopku presoje sprejemljivosti so idejna zasnova oziroma načrt izvedbe nameravanega posega v naravo in mnenje organizacije ter morebitna druga mnenja, stališča ali ocene strokovnih ali nevladnih organizacij.

(3)Organizacija se v mnenju opredeli do uvedbe postopka presoje sprejemljivosti in poda oceno o vplivih oziroma posledicah nameravanega posega v naravo na varovana območja, ki mora glede na obseg posega v naravo in v odvisnosti od pričakovanega vpliva, vsebovati zlasti:

-       ocene učinkov načrtovanih posegov v naravo na parametre stanja vrst oziroma habitatnih tipov v zmanjšanem obsegu s smiselno uporabo 21. in 25. člena tega pravilnika,

-       navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov na način določitve pogojev za izvedbo posega v naravo.

(4)Pri izdelavi ocene iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo določbe 11., 17., 18. in 27. tega pravilnika.

(5)Pristojna upravna enota izda dovoljenje za poseg v naravo na podlagi pozitivnega mnenja organizacije, iz katerega izhaja, da je ocena sprejemljivosti posega v naravo ugodna v skladu z 21., 22., 23. in 25. členom tega pravilnika.

(6)V dovoljenju za poseg v naravo se navedejo tudi morebitni omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani škodljivi vplivi posega v naravo ter pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se poseg v naravo lahko izvede.

(7)(črtan)

(1)V postopku izdaje dovoljenja po drugih predpisih se ugotovi, če je za poseg v naravo treba izvesti presojo sprejemljivosti, na podlagi rezultatov I. stopnje presoje sprejemljivosti.

(2)Podlage za odločanje v postopku presoje sprejemljivosti so mnenje organizacije ter morebitna druga mnenja, stališča ali ocene strokovnih ali nevladnih organizacij in dokumentacija, predpisana za izdajo dovoljenja po drugih predpisih.

(3)Organizacija se v mnenju opredeli do uvedbe postopka presoje sprejemljivosti in poda oceno o vplivih oziroma posledicah nameravanega posega v naravo na varovana območja, ki mora glede na obseg posega v naravo in v odvisnosti od pričakovanega vpliva, vsebovati zlasti:

-       ocene učinkov načrtovanih posegov v naravo na parametre stanja vrst oziroma habitatnih tipov v zmanjšanem obsegu s smiselno uporabo 21. in 25. člena tega pravilnika,

-       navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov na način določitve meril in pogojev.

(4)Pri izdelavi ocene iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabijo določbe 11., 17., 18. in 27. člena tega pravilnika.

(5)Ocena sprejemljivosti posega v naravo je ugodna, če za izdajo dovoljenja pristojni upravni organ ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost. Ta ocena temelji na ugotovitvah iz tretjega in četrtega odstavka 25. člena tega pravilnika.

(6)V dovoljenju po drugih predpisih se navedejo tudi omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani škodljivi vplivi posega v naravo ter pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se poseg v naravo lahko izvede.

(7)(črtan)

V postopku potrditve programa upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskega sistema, s katerimi se potrjuje tudi posege v naravo iz Priloge 2 tega pravilnika, je potrebno pred potrditvijo takšnega programa pridobiti pozitivno mnenje organizacije o vplivih oziroma posledicah s takšnim programom načrtovanih posegov v naravo na varovana območja v skladu z 21., 22., 23. in 25. členom tega pravilnika.

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na ugotavljanje vplivov in učinkov plana ali posega v naravo iz 19. do 25. člena tega pravilnika in vsebine mnenja organizacije iz 18. in 27. člena tega pravilnika oziroma petega odstavka 40., sedmega odstavka 41. in tretjega odstavka 42. in tretjega odstavka 44. člena tega pravilnika, se smiselno uporabljajo v presojah sprejemljivosti na podlagi 22. in 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 41/04).

Izdelovalci okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje v skladu s predpisi s področja varstva okolja morajo za izdelavo okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje v postopku presoje sprejemljivosti izkazati univerzitetno izobrazbo s področja bioloških znanosti in pet let delovnih izkušenj s področja presoje vplivov planov in posegov v naravo. Priloga 1. Osnovna namenska raba Priloga 2: Natura območja Priloga 3: Vsebina vloge o pripravi plana; II Vsebina predloga za začetek postopka prevlade javne koristi Priloga 4: Skupina vrst oziroma habitatnih tipov Priloga 5: črtana Priloga 6: Matrika za ugotavljanje vpliva Priloga 7: Presoja pozitivnih učinkov omilitvenih ukrepov Priloga 8: Vsebina dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v okoljskem poročilu Priloga 9: Presoja učinkov izravnalnih ukrepov Priloga 10: Posegi v naravno z dovoljenjem Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Do določitve namenske rabe prostora na podlagi uveljavitve strateških in izvedbenih prostorskih aktov, v skladu s predpisi s področja urejanja prostora, presoja sprejemljivosti prostorskih izvedbenih aktov, izdanih na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin, veljavnih na dan 1. maja 2004, ki posegajo v varovana območja, ni potrebna,

-       kadar se nanašajo na del varovanega območja, ki je ureditveno območje naselij in druge poselitvene površine zunaj ureditvenih območij naselij iz prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin, veljavnih na dan 1. maja 2004, ki niso določene v Prilogi 4 predpisa, ki določa posebna varstvena območja (območja Natura 2000), razen če se poseg v naravo izvaja na delih habitatov, ki so bistveni za ohranjanje tistih živalskih vrst, katerih preživetje je v pretežni meri odvisno od možnosti njihovega življenja v neposredni povezavi s stavbami, drevesi, vrtovi, sadovnjaki ali drugimi zelenimi površinami.

-       kadar se nanašajo na del varovanega območja, ki je ureditveno območje naselij in druga poselitvena površina zunaj ureditvenih območij naselij iz prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v skladu s predpisom, ki določa posebna varstvena območja (območja Natura 2000), in se poseg v naravo ne izvaja oziroma nima vpliva na zemljišča, ki so bistvena za živalsko vrsto, navedeno v Prilogi 4 predpisa, ki določa posebna varstvena območja.

Določbe 43. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 30. junija 2005.

Do določitve notranjih con znotraj varovanih območij se, za potrebe izvajanja presoje sprejemljivosti v skladu s tem pravilnikom, uporabljajo celotna varovana območja, kjer so posamezne rastlinske in živalske vrste ter habitatni tipi, zaradi katerih je bilo varovano območje opredeljeno.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 53/06) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »18. člen Za postopke presoje sprejemljivosti posegov v naravo, ki so se začeli na podlagi določb Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04) in se do uveljavitve tega pravilnika še niso končali, se določbe tega pravilnika ne uporabljajo. 19. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 38/10) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »32. člen Postopki presoje sprejemljivosti posegov v naravo, ki so se začeli na podlagi Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04 in 53/06) in se do uveljavitve tega pravilnika še niso končali, se končajo po dosedanjih predpisih. 33. člen Ta pravilnik začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 3/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »4. člen Postopki, ki so se začeli na podlagi Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06 in 38/10) in se do uveljavitve tega pravilnika še niso končali, se končajo po dosedanjih predpisih. 5. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.