Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola

(1)Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo na naslednjih delih vodnega telesa reke Save od zgornje kote 307,30 m.n.v do spodnje kote 191,0 m.n.v (v nadaljnjem besedilu: srednja Sava) za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah: Dela vodnega telesa srednje Save Kota zgornje vode (Hzg) in spodnje vode (Hsp) dela vodnega telesa (m) Občine, v katerih sta dela vodnega telesa Padec pri Qsrl (m) Od Hzg = 307,30 do Hsp = 263,8 m.n.v Medvode, Ljubljana, Dol pri Ljubljani 43,5 Od Hzg = 263,8 do Hsp = 191,0 m.n.v Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Litija, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Laško 71,5 Dela vodnega telesa srednje Save Kota zgornje vode (Hzg) in spodnje vode (Hsp) dela vodnega telesa (m) Občine, v katerih sta dela vodnega telesa Padec pri Qsrl (m) Od Hzg = 307,30 do Hsp = 263,8 m.n.v Medvode, Ljubljana, Dol pri Ljubljani 43,5 Od Hzg = 263,8 do Hsp = 191,0 m.n.v Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Litija, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Laško 71,5

(2)Območje koncesije je območje med kotama iz prejšnjega odstavka, ki ga sestavljajo vodna in priobalna zemljišča z vsemi objekti energetske ureditve in vodnimi objekti ter napravami.

(3)Vplivno območje koncesije je poplavno območje izven območja koncesije s pripadajočimi objekti, ki je trajno ogroženo zaradi škodljivega delovanja voda, med kotama iz prvega odstavka tega člena.

(4)Potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo električne energije, se za posamezno hidroelektrarno določi v koncesijski pogodbi na podlagi višinskih kot.

(5)Potencialna energija vode, ki je razpoložljiva za proizvodnjo električne energije, se na podlagi projekta izvedenih del določi v aneksu h koncesijski pogodbi.

Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:

1.Kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega je podeljena vodna pravica. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg).

2.Kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega je podeljena vodna pravica. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp).

3.Dela vodnega telesa srednje Save, za katera se podeli koncesija, sta dela vodnega telesa med koto zgornje vode in koto spodnje vode na srednji Savi iz tabele iz prejšnjega člena.

4.Potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v GWh, je energija, ki je v povprečju v obdobju koledarskega leta razpoložljiva za proizvodnjo električne energije v porečju koncesije, ki je del porečja vodnega telesa reke Save, ki prispeva h Qsrl vodnega telesa reke Save v območju koncesije.

5.Akumulacijski bazen je vodni objekt, namenjen posebni rabi vode za proizvodnjo električne energije. Če obstaja nevarnost škodljivega delovanja voda, lahko deluje akumulacijski bazen tudi kot vodni objekt, namenjen varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Akumulacijski bazen se lahko uporablja tudi za druge namene, in sicer zlasti rekreacijsko športne, turistične in za potrebe namakanja, če to bistveno ne poslabša pogojev za izvajanje vodne pravice.

(1)Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča dele vodnega telesa srednje Save izključno za proizvodnjo električne energije.

(2)Koncesija iz 1. člena te uredbe se podeli brez javnega razpisa obstoječemu imetniku koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah na delu vodnega telesa zgornje Save v hidroelektrarnah Mavčiče in Medvode in v hidroelektrarnah na delu vodnega telesa spodnje Save od hidroelektrarne Vrhovo do hidroelektrarne pri Mokricah na podlagi njegove pobude za povečanje obsega proizvodnje električne energije v enotno vodenem sistemu pretočnih hidroelektrarn na delih vodnih teles zgornje, srednje in spodnje Save.

(3)Del vodnega telesa zgornje Save se rabi za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah Mavčiče in Medvode na podlagi določb Uredbe o koncesiji za rabo reke Save za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah HE Moste, HE Mavčiče in HE Medvode (Uradni list RS, št. 13/03 in 88/04), del vodnega telesa spodnje Save od Hidroelektrarne Vrhovo do hidroelektrarne pri Mokricah pa na podlagi določb Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo).

(1)Koncesionar ne sme zadrževati vode v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn, ko je velika verjetnost pojava evtrofikacije vode v bazenu zaradi biološko razgradljivih snovi ter manjše vsebnosti raztopljenega kisika v njej.

(2)V primerih pojava evtrofikacije v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn mora koncesionar prekiniti z zadrževanjem vode in z zagotavljanjem stalnega pretoka skozi hidroelektrarne zmanjšati oziroma preprečiti pojav evtrofikacije. Pojav evtrofikacije se ugotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(3)Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotoviti še:

-       ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe površinske vode drugih obstoječih uporabnikov,

-       ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,

-       ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,

-       izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov preko ribjih stez,

-       ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,

-       v času gradnje objektov in naprav za posebno rabo vode, ki je ogrožena zaradi gradnje teh objektov in naprav, in trajanja koncesije za pretok 100-letnih visokih voda,

-       smotrno rabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,

-       izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,

-       upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,

-       javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,

-       ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,

-       ohranjanje in varovanje naravnih vrednot,

-       ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije,

-       ukrepe za doseganje dobrega ekološkega stanja,

-       monitoringe stanja voda pred posegom, v času gradnje in v času obratovanja,

-       uporabo akumulacijskega bazena tudi za splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo, če to bistveno ne poslabša pogojev izvajanja njegove vodne pravice.

(4)Podrobnejša delitev stroškov med koncedentom in koncesionarjem, potrebnih za izvedbo ukrepov iz šeste alineje prejšnjega odstavka, se določi v koncesijski pogodbi ob upoštevanju obveznosti države, da zagotavlja poplavno varnost objektov in naprav za pretok 100-letnih visokih voda, ki ne vključuje prostorskih ureditev, povezanih z izvajanjem vodne pravice po tej uredbi.

(5)Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se določijo v postopku celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, za območje koncesije in v državnem prostorskem načrtu. Ukrepi in pogoji se podrobneje določijo v soglasjih in gradbenih dovoljenjih.

(6)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za prostorsko zaključeno območje lahko pripravi državni prostorski načrt tudi za posamezno hidroelektrarno ali fazo v skladu z zakonom, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, pri čemer se upoštevajo vplivi na okolje za območje koncesije.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s povečanjem obsega koncesije, podeljene na podlagi te uredbe.

(1)Koncesija se podeli za dobo petdeset let.

(2)Rok iz prejšnjega odstavka teče za vsako hidroelektrarno in njej pripadajoče vodne ter energetske objekte in akumulacijo posebej, pri čemer rok začne teči z dnem pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezno hidroelektrarno in njej pripadajoče objekte.

(3)Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej ves čas trajanja koncesije.

(2)Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo imetniki koncesije pridobijo na trgu.

(1)Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za proizvodnjo električne energije.

(2)Plačilo za koncesijo se med državo ter Mestno občino Ljubljana in Občino Medvode razdeli v razmerju 50 proti 50, med državo in Občino Dol pri Ljubljani v razmerju 40 proti 60 ter med državo in občinami Litija, Trbovlje Zagorje ob Savi, Hrastnik in Laško v razmerju 30 proti 70.

(3)Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjen občinam, razdeli med občine na naslednji način:

-       50% tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deležu potencialne energije vodnega telesa srednje Save in

-       50% tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deležu površine vodnega dobra akumulacijskih bazenov hidroelektran na srednji Savi.

(1)Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.

(2)Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v električno omrežje.

(3)Višina plačila za koncesijo ne presega 10% povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v električno omrežje oddane električne energije. Podrobneje se višina plačila za koncesijo in njeno prilagajanje ter način njenega plačevanja določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 20. marca tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

Koncesionar mora po preteku prvega leta, v katerem je začel s proizvodnjo električne energije na podlagi koncesije po tej uredbi, najkasneje do 31. januarja naslednjega leta posredovati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj deset let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

(1)Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki mesečnih akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.

(2)Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v mesecu.

(3)Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.

(4)Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Znesek akontacije je enak zadnjemu plačilu za koncesijo, povečanem ali zmanjšanem sorazmerno odstotku spremembe cene za 1 kWh električne energije, ki jo določi Javna agencija Republike Slovenije za energijo v skladu z Uredbo o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo (Uradni list RS, št. 83/09).

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

(1)Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z Zakonom o vodah.

(2)V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvršujejo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Priloga: (črtana) Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadolega (Uradni list RS, št. 121/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola (Uradni list RS, št. 83/06) vsebuje naslednjo končno določbo: »5. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola (Uradni list RS, št. 76/11) vsebuje naslednjo končno določbo: »10. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola (Uradni list RS, št. 20/13) vsebuje naslednjo končno določbo: »7. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola (Uradni list RS, št. 134/20) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.