Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah

Cilj poravnavanja je sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in je dosežen v postopku poravnavanja, ki je določen s tem pravilnikom.

Udeleženci v postopku poravnavanja so osumljeni storilec kaznivega dejanja (v nadaljnjem besedilu: osumljenec), oškodovanec in poravnalec. Stranki postopka poravnavanja sta osumljenec in oškodovanec.

Postopek poravnavanja in vsebina sporazuma sta zaupne narave, če je to potrebno za varstvo tajnosti, za katero zakon tako določa, varstvo javnega reda, morale, varstvo osebnega in družinskega življenja osumljenca oziroma oškodovanca, koristi mladoletnega osumljenca oziroma oškodovanca ali če bi po mnenju poravnalca javnost škodovala interesom pravičnosti.

Če je v postopku kot stranka udeležen mladoletnik, morajo biti v postopku poravnavanja prisotni starši ali drug zakoniti zastopnik, lahko pa je prisoten tudi predstavnik pristojnega centra za socialno delo ali oseba, ki si jo mladoletnik sam izbere in ji zaupa.

Poravnalec pri svojem delu uporablja štampiljko, ki je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja poravnalca. Štampiljka je okrogle oblike, s premerom 38 mm. Na obodu štampiljke zgoraj je glede na spol imetnika izpisano: »PORAVNALEC/KA«, na obodu spodaj pa: »V KAZENSKIH ZADEVAH«. V sredini vodoravno je navedeno osebno ime poravnalca, znanstveni ali strokovni naslov ter območje sodišča za katero je poravnalec imenovan. Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), priskrbi poravnalcu štampiljko na njegove stroške.

Poravnalec mora o izgubi ali odtujitvi štampiljke in o spremembi podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, nemudoma pisno ali po elektronski pošti obvestiti ministrstvo. V primerih iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo poravnalcu novo štampiljko na njegove stroške. Poravnalec mora po prejemu nove štampiljke staro štampiljko nemudoma izročiti ministrstvu. Štampiljko, ki jo poravnalec izroči ministrstvu, ministrstvo hrani v skladu s pravili o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.

Skladno s Splošnim navodilom o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja, ki ga izda generalni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: Splošno navodilo), pristojni okrožni državni tožilec zaprosi vodjo okrožnega državnega tožilstva ali tožilca, ki ga vodja pooblasti, da določi poravnalca v posamezni zadevi.

Na podlagi zaprosila iz prejšnjega člena vodja okrožnega državnega tožilstva ali drug pooblaščen državni tožilec določi poravnalca s seznama poravnalcev. Postopek izbire je predpisan v Splošnem navodilu. Udeleženci postopka poravnavanja lahko uveljavljajo izločitvene razloge za poravnalca ob smiselni uporabi 39. člena Zakona o kazenskem postopku.

Ko je v konkretni kazenski zadevi poravnalec določen, mu pristojni državni tožilec odstopi kopijo kazenske ovadbe. Poravnalec mora voditi odstopljeno ovadbo kot poravnalski spis. Poravnalski spis mora vsebovati:

-        dopis pristojnega okrožnega državnega tožilca o odstopu ovadbe;

-        kopijo kazenske ovadbe;

-        zapisnike in uradne zaznamke, sestavljene v postopku poravnavanja;

-        izvirnik sklenjenega sporazuma;

-        dokazila o izpolnjenem sporazumu, če sporazum vsebuje odloženo obveznost;

-        druga pisanja in dokumente v zvezi s postopkom poravnavanja.

Po prejemu ovadbe mora poravnalec takoj oziroma najkasneje v petnajstih dneh začeti s postopkom poravnavanja. Za vročanje pisanj strankam in drugim osebam, skladno z določbami tega pravilnika, se v postopku poravnavanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o osebnem vročanju pisanj.

O postopku poravnavanja se sproti vodi zapisnik. Vanj se na kratko zapisujejo bistvene izjave obeh strank in predlogi, pomembni za vsebino sporazuma. Glede pisanja in vsebine zapisnika se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 80. člena ter določbe 81. člena Zakona o kazenskem postopku. Poravnalec mora v zapisnik vnesti tudi posvetovanje mladoletnega osumljenca s svojimi starši, če se nanaša na dogovor o znesku oziroma višini odškodnine. Zapisnik podpišejo udeleženci postopka poravnavanja oziroma tudi morebitni zapisnikar. Če obsega zapisnik več strani, se podpišejo na vsako stran zapisnika. Podatki in morebitne izjave strank, zapisane v zapisniku, ne morejo biti dokaz v morebitnem kasnejšem kazenskem postopku.

Pred postopkom poravnavanja mora pridobiti poravnalec pisno soglasje strank. V ta namen opravi ločeno razgovor z osumljencem in oškodovancem ter o tem napiše uradni zaznamek. Če gre za mladoletnega oškodovanca ali osumljenca, mora biti vabilo na razgovor vročeno tudi staršem ali skrbniku.

Če katera od strank na razgovoru ne pristane na poravnavanje ali če katera od strank umakne soglasje za poravnavanje do konca postopka poravnavanja, vrne poravnalec spis pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo poravnavanje. Če se osumljenec oziroma oškodovanec niti drugič ne odzove vabilu poravnalca na razgovor, se šteje, da osumljenec oziroma oškodovanec ne soglaša s postopkom poravnavanja in poravnalec spis vrne pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu z obvestilom o razlogih za neuspelo poravnavanje.

Na prvem naroku, ki ga mora poravnalec sklicati najkasneje v osmih dneh po opravljenih razgovorih z osumljencem in oškodovancem, poravnalec stranki seznani z njunim položajem v postopku, smislom, vsebino in ciljem postopka poravnavanja, o posledicah sklenitve sporazuma, o pravilih glede stroškov postopka poravnavanja, oškodovanca pa še posebej opozori na določbe petega in šestega odstavka 161.a člena Zakona o kazenskem postopku.

Poravnalec strankama omogoči strpen dialog in ju pri tem usmerja ter posreduje z namenom, da se odpravijo nesoglasja in doseže sporazum. Poravnalec je dolžan skrbeti, da stranki brez prisile ali pritiska dosežeta sporazum v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.

Poravnalec je dolžan spodbujati stranke, da dosežejo sporazum na prvem naroku, če pa je to potrebno, lahko poravnalec organizira še dodatne naroke. Poravnalec je dolžan paziti na to, da je postopek poravnavanja hiter, učinkovit in da poteka brez nepotrebnega zavlačevanja. Med posameznimi naroki lahko poravnalec opravi ločene razgovore s strankama. O tem poravnalec napiše uradni zaznamek, v katerem mora izkazati utemeljenost takega razgovora. Postopek poravnavanja se konča in se šteje za neuspešnega, če v enem mesecu od prvega naroka sporazum med strankama ni dosežen.

O doseženem sporazumu med strankama poravnalec sestavi pisni sporazum.

Pri sestavi in sklepanju sporazuma poravnalec ne sme določati ali vplivati na določitev višine zneska za plačilo škode oziroma določati obveznosti osumljencu, vendar si mora prizadevati in v tej smeri svetovati strankam, da je vsebina sporazuma v sorazmerju s težo in posledicami dejanja.

Sporazum mora vsebovati:

-        navedbo strank;

-        opis in vrsto storjenega dejanja po podatkih v ovadbi;

-        ime in priimek poravnalca;

-        vsebino doseženega sporazuma, ki mora, če se nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, vsebovati tudi navedbo organizacije, kjer bo osumljenec opravljal splošno koristno delo, in način opravljanja dela;

-        način in rok izpolnitve obveznosti;

-        datum sklenitve sporazuma;

-        podpis udeležencev postopka poravnavanja in štampiljko poravnalca. Sestavni del sporazuma je pisno soglasje strank za poravnavanje. Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, mora poravnalec pred sklenitvijo sporazuma pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo, iz katerega izhaja navedba organizacije, kjer bo osumljenec opravljal splošno koristno delo ter način opravljanja dela. Center za socialno delo mora mnenje podati v roku petnajstih dni.

Sporazum lahko vsebuje:

-        opravičilo storilca oškodovancu ali (in) njegovim bližnjim;

-        odpravo škode;

-        vrnitev ali nadomestitev predmetov;

-        plačilo škode;

-        delo v korist oškodovanca;

-        splošno koristno delo;

-        druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca.

Pred dokončno sklenitvijo in podpisom sporazuma lahko poravnalec glede vsebine sporazuma zaprosi za mnenje pristojnega okrožnega državnega tožilca. Le-ta mora mnenje podati najkasneje v treh dneh od prejema zaprosila poravnalca za mnenje. Poravnalec ni vezan na mnenje pristojnega okrožnega državnega tožilca, je pa dolžan z mnenjem seznaniti stranki, ki lahko le-tega upoštevata pri vsebini sporazuma. Poravnalec mora skrbeti za to, da bo sporazum sklenjen najkasneje v petnajstih dneh po pridobitvi mnenja pristojnega okrožnega državnega tožilca.

Poravnalec mora o sklenjenem sporazumu obvestiti pristojnega okrožnega državnega tožilca. Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, mora poravnalec o sklenjenem sporazumu obvestiti tudi pristojni center za socialno delo in organizacijo, kjer bo osumljenec opravljal splošno koristno delo.

Stranki obvestita poravnalca o tem, da so obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma, izpolnjene in po potrebi o tem posredujeta poravnalcu dokazila. Poravnalec o izpolnitvi obveznosti iz sporazuma obvesti pristojnega okrožnega državnega tožilca in mu hkrati z obvestilom pošlje celotni spis o postopku poravnavanja. Če se vsebina sporazuma nanaša na opravljanje splošno koristnega dela, poravnalec o izpolnitvi obveznosti iz sporazuma obvesti tudi pristojni center za socialno delo.

Če do izteka roka za izpolnitev obveznosti iz sporazuma oziroma najkasneje v petnajstih dneh po izteku roka za izpolnitev obveznosti iz sporazuma stranki ne obvestita poravnalca o tem, da je obveznost iz sporazuma izpolnjena, poravnalec o tem obvesti pristojnega okrožnega državnega tožilca in mu hkrati z obvestilom pošlje celotni spis o postopku poravnavanja.

Osumljenec in oškodovanec trpita vsak svoje stroške postopka poravnavanja ali pa se o plačilu teh sporazumeta na drug način.

Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 114/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

Okrožna državna tožilstva vzpostavijo abecedne sezname poravnalcev za območje posameznega višjega sodišča iz obstoječih abecednih seznamov kandidatov za poravnalce pri bivših višjih državnih tožilstvih v enem mesecu od uveljavitve tega pravilnika.

Nadzorni odbor iz 31. člena tega pravilnika je nadzorni odbor, ustanovljen po določbah Navodila o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 59/99).

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Navodilo o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 59/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 – ZDT-1 (Uradni list RS, št. 58/11) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 5. do 11. in 31. do 33. člena pravilnika določa: 244. člen

(1)Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo veljati 5. do 11. in 31. do 33. člen Pravilnika o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 114/04).

(2)Ministrstvo po uveljavitvi tega zakona prevzame sezname poravnalcev od okrožnih državnih tožilstev, ki so jih morala voditi v skladu s Pravilnikom o poravnavanju v kazenskih zadevah, in jih začne voditi v obliki imenika poravnalcev, kakor to določa ta zakon. Če javni del imenika poravnalcev ni dostopen na spletni strani en mesec pred začetkom uporabe zakona, ministrstvo v tem roku seznani s podatki v njem okrožna državna tožilstva.

(3)Za poravnalce, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani na sezname pri okrožnih državnih tožilstvih, se šteje, da izpolnjujejo pogoje za imenovanje za poravnalce po tem zakonu.

(4)Nadzorni odbor iz 31. člena Pravilnika o poravnavanju v kazenskih zadevah se šteje za nadzorni odbor, ustanovljen po določbah tega zakona.«. ter vsebuje naslednjo končno določbo: 247. člen Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.«. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 23/18) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo: 3. člen Poravnalcem, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika vpisani v imenik poravnalcev, ki ga ministrstvo upravlja na podlagi 210. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU–1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15 in 23/17 – ZSSve) ministrstvo:

-        z dnem uveljavitve tega pravilnika izda potrdilo, v katerem ugotovi obstoj vpisa poravnalca v imenik poravnalcev, pri čemer je v potrdilu navedeno, da slednje velja in se uporablja pri izkazovanju statusa poravnalca do prejema štampiljke, izdelane skladno s tem pravilnikom in

-        priskrbi poravnalcu štampiljko v enem mesecu po uveljavitvi tega pravilnika. 4. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika ni dovoljeno uporabljati štampiljk, ki niso izdelanev skladu s tem pravilnikom. 5. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.