82. člen ZPol-UPB2
Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti delavec policije v pripravljenosti za delo na delovnem mestu, na določenem kraju ali na domu. Pripravljenost za delo se ne šteje v število ur delovne obveznosti. Če delavec policije med pripravljenostjo za delo dela, se to število ur šteje v število ur delovne obveznosti delavca policije. V primeru, ko število opravljenih delovnih ur delavca policije presega število ur njegove mesečne oziroma letne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo preko polnega delovnega časa.
- VSRS sklep VIII DoR 29/2015Vrhovno sodišče RS · 2015
Na zastavljeni vprašanji, ali je policist upravičen do izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa za ure efektivnega dela, opravljenega v času pripravljenosti na delo, ki so bile kasneje upoštevane pri prerazporeditvi delovnega časa zaradi izravnave redne mesečne delovne obveznosti in ali se pravica do plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa lahko prizna zgolj na podlagi organizacijskega internega akta državnega organa, revizijsko sodišče ni ugotovilo utemeljenih razlogov za dopustitev revizije iz določbe 367a. člena ZPP.
- VDSS sodba Pdp 705/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Delo v času pripravljenosti za delo je posebna oblika dela in je vezana na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi svojo različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev. Tožnik (policist specializiranega oddelka pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala) je med pripravljenostjo za delo opravljal delo v petek od 16.00 do 18.20 ure ter v soboto od 9.00 do 14.00 ure in od 18.30 do 22.55 ure, pri čemer je bil sicer delovni čas policistov tega oddelka razporejen na 5 dni tedensko od ponedeljka do petka in sicer od 8.00 do 16.00 ure. Ker je tožnik med pripravljenostjo za delo efektivno delal izven svojega rednega delovnega časa in v času, ki je bil zanj manj ugoden, mu na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o določenem času na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pripada izplačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času za ure, ko je delala v manj ugodnem delovnem času.
- VDSS sodba Pdp 909/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2014
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 4. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS sklep VIII DoR 29/2015Vrhovno sodišče RS · 22. 4. 2015
Na zastavljeni vprašanji, ali je policist upravičen do izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa za ure efektivnega dela, opravljenega v času pripravljenosti na delo, ki so bile kasneje upoštevane pri prerazporeditvi delovnega časa zaradi izravnave redne mesečne delovne obveznosti in ali se pravica do plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa lahko prizna zgolj na podlagi organizacijskega internega akta državnega organa, revizijsko sodišče ni ugotovilo utemeljenih razlogov za dopustitev revizije iz določbe 367a. člena ZPP.
- VDSS sodba Pdp 705/2014Višje delovno in socialno sodišče · 22. 1. 2015
Delo v času pripravljenosti za delo je posebna oblika dela in je vezana na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi svojo različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev. Tožnik (policist specializiranega oddelka pri skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala) je med pripravljenostjo za delo opravljal delo v petek od 16.00 do 18.20 ure ter v soboto od 9.00 do 14.00 ure in od 18.30 do 22.55 ure, pri čemer je bil sicer delovni čas policistov tega oddelka razporejen na 5 dni tedensko od ponedeljka do petka in sicer od 8.00 do 16.00 ure. Ker je tožnik med pripravljenostjo za delo efektivno delal izven svojega rednega delovnega časa in v času, ki je bil zanj manj ugoden, mu na podlagi tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o določenem času na Vrhovnem državnem tožilstvu RS pripada izplačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času za ure, ko je delala v manj ugodnem delovnem času.
- VDSS sodba Pdp 909/2013Višje delovno in socialno sodišče · 13. 2. 2014
Uporaba službenega mobilnika ne predstavlja stalne pripravljenosti za delo v smislu 81. in 82. člena ZPol in iz tega razloga uporabnik službenega telefona nima pravice do nadomestila za stalno pripravljenost. V primeru dosegljivosti po telefonu gre, za razliko od pripravljenosti za delo, kjer se pričakuje takojšen prihod delavca na delovno mesto, po vsebini za obratno situacijo, ko se ne pričakuje, da bi delavec sploh prišel na delovno mesto, temveč le, da se s komunikacijo po mobilnem telefonu uredijo nekatera vprašanja v delovnem procesu, ki se lahko pojavijo pri delu Policije in terjajo takojšne ukrepanje.
- VDSS sodba Pdp 561/2013Višje delovno in socialno sodišče · 17. 10. 2013
Pripravljenost za delo doma se odredi le ob posebnih pogojih in le po zato pristojnih osebah (5. in 6. odstavka 81. člena ZPol). Delavec je upravičen do dodatka za čas pripravljenosti za delo doma, če mu delodajalec takšno posebno obliko dela odredi, pri čemer pa sama oblika te odredbe (pisnost, ustnost) ni bistvena za priznanje te pravice. Ker v tem sporu ni bilo ugotovljeno, da bi bil tožnik v pripravljenosti za delo doma niti po ustni odredbi nadrejenih delavcev, je tožnik v tem sporu neutemeljeno zahteval obračun ter izplačilo tega dodatka za vtoževano obdobje.
- VDSS sodba Pdp 1412/2010Višje delovno in socialno sodišče · 24. 2. 2011
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka za čas, za katerega je tožniku pisno odredila pripravljenost na delu, izplačala dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače, tožnik do dodatnega plačila iz tega naslova ni upravičen, četudi je imel ves čas pri sebi službeni telefon in je bil dosegljiv za vprašanja novinarjev.
- VDSS sodba Pdp 601/2010Višje delovno in socialno sodišče · 12. 10. 2010
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. V presojani zadevi tožena stranka tega ni upoštevala, saj je tožniku za zagovor, predviden v torek, vabilo vročila v četrtek, tako da je imel za pripravo obrambe na voljo le dva delovna dneva. Med delovne dneve se sobota in nedelja ne štejeta, saj je tožnik kot policist na ta dva dneva dolžan opravljati naloge v posebnih delovnih pogojih.
- VSRS Sodba VIII Ips 254/2007Vrhovno sodišče RS · 24. 2. 2009
Iz ZPol jasno izhaja razlikovanje med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu in dejansko efektivno opravljenim delom, na katerega so vezani ostali posebni delovni pogoji iz 81. člena tega zakona. Tožbeni zahtevek, ki se glasi na plačilo dodatkov za delo ob nedeljah, praznikih, v nočnem času in v izmenah za čas dežurstva v obliki pripravljenosti za delo na delovnem mestu, ko tožeča stranka efektivnega dela ni opravljala, zato ni utemeljen. Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času pripravljenosti za delo na delovnem mestu ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.