61. člen ZPol-UPB2
Poleg skupnih osebnih podatkov vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke: 1. evidenca ovadenih oseb in kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve); 2. evidenca kršiteljev in prekrškov: poklic in zaposlitev storilca, za odgovorno osebo pravne osebe delovno mesto, ki ga zaseda, osebne podatke oškodovancev ter podatke o prekršku (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, udeleženci in škoda); 3. evidenca iskanih oseb: vzdevek ali lažno ime ter fotografija in osebni opis iskane osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev; 4. evidenca identifikacij: razlog, kraj, čas in prevozno sredstvo osebe, katere identiteta je bila ugotavljana, ter druge okoliščine ugotavljanja identitete; 5. evidenca zaznav kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, narodnost osumljenca, občina rojstva, osebni podatki oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatki o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve); 6. evidenca operativnih informacij: podatki o ugotovitvah in delovanju policije, vezanih na preprečevanje in raziskovanje kaznivih ravnanj; 7. evidenca oseb, zoper katere so bila izvedena pooblastila iz 49. člena tega zakona: vzdevek ali lažno ime osebe, njene družinske in premoženjske razmere, šolska izobrazba, poklic in zaposlitev, številka pisne odobritve generalnega direktorja policije ali osebe, ki jo on pooblasti, ter podatke o načinu, obsegu in trajanju ukrepov; 8. evidenca DNK preiskav: kraj, čas in razlog odvzema vzorca DNK, ime in priimek osebe, ki je vzorec odvzela in profil odvzetega vzorca DNK; 9. evidenca dogodkov: podatke o dogodku (vrsta, kraj, čas, udeleženci, škoda in druge okoliščine); 10. evidenca pridržanih in zadržanih oseb: podatke o pridržanju oziroma zadržanju (kraj, čas, razlog in videoposnetek pridržanja oziroma zadržanja); 11. evidenca varnostno preverjenih oseb: šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe in razloge, zaradi katerih je bila preverba opravljena, in ugotovitve preverjanja; 12. evidenca pritožb: podatke o policistu, zoper katerega je bila dana pritožba, pritožnikove podatke, podatke o ukrepu, ravnanju ali postopku policije, ki je predmet pritožbe; 13. evidenca uporabe prisilnih sredstev: podatke o policistu, ki je uporabil prisilno sredstvo, identifikacijske podatke o osebi, zoper katero je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, podatke o dogodku, v katerem je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, oceno uporabe prisilnega sredstva, revizijo ocene uporabe prisilnega sredstva; 14. evidenca daktiloskopiranih oseb: vzdevek ali lažno ime, kraj, čas in razlog odvzema prstnih odtisov; na podlagi česa je bila potrjena identiteta osebe, ki so ji bili odvzeti prstni odtisi; ime in priimek osebe, ki je odvzela odtise; odtisi prstov in dlani; 15. evidenca fotografiranih oseb: vzdevek ali lažno ime, fotografijo; osebni opis; kraj, čas in razlog fotografiranja; ime in priimek osebe, ki je opravila fotografiranje; 16. evidenca iskanih in najdenih predmetov: identifikacijske podatke oškodovanca, fotografijo in/ali opis predmeta; 17. evidenca usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala: vzdevek in lažno ime osebe, družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, podatke o kaznivem dejanju, v zvezi s katerim se zbirajo obvestila, ugotovitve usmerjenega zbiranja obvestil, način obveščanja o ugotovitvah, čas in obseg usmerjenega zbiranja obvestil in podatke o organizacijski enoti oziroma policistu, ki zbira obvestila; 18. evidenca vstopov in gibanja v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov: podatki o vstopu v objekt, čas in datum vstopa ter izstopa, videoposnetek in drugi zapisi sistemov tehničnega varovanja objekta policije in okoliša tega objekta; 19. evidenca izdanih odredb za prepoved približevanja: datum in uro izdaje odredbe s povzetkom vsebine odredbe, navedbo sodišča, kateremu je bila odstopljena v presojo, podatke iz odločbe sodišča z rokom trajanja ukrepa, osebne podatke o žrtvi in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku, podatke o kršitvah odrejenega ukrepa in ukrepih, podatke centrov za socialno delo in podatke organizacij, ki se vključujejo v razreševanje družinskega nasilja.
- VSL sklep V Kp 5384/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Ker v spisu ni nobenega uradnega oziroma objektivnega podatka o tem, ali so 1. 3. 2001 obstajali (vsaj) razlogi za sum, da je obtoženec storil neko uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zaradi česar bi mu bilo dopustno vzeti bris ustne sluznice (drugi odstavek 149. člena ZKP), ni mogoč drugačen procesni sklep, kot da sta bila tako prvotni odvzem (brez izkazane pravne podlage) obtoženčevega vzorca DNK kot njegova nadaljnja hramba nezakonita. Ni sprejemljivo naziranje, da je bil primerjalni vzorec DNK v letu 2014 „še vedno“ zakonito hranjen, tj. kljub temu, da razloga kriminalističnotehnične obdelave obtoženca ni bilo moč ugotoviti oziroma dokazati. Pred opravo problematizirane analize NFL policija ni razpolagala s prav nobenim indicem, kaj šele dokazom, ki bi izkazoval vsaj minimalno stopnjo suma oziroma razlogov za sum, da je obtoženi storilec očitanih kaznivih dejanj, zato policisti niso imeli podlage, da bi mu (potencialno) odvzeli bris ustne sluznice, kar bi pomenilo izjemo od pravila dokazne ekskluzije, tj. v skladu s t. i. doktrino neodvisnega vira.
- VSM sodba Kp 1013/2002Višje sodišče v Mariboru · 2004
Prvostopno sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj odkrivanje storilcev s pomočjo albuma fotografij že ovadenih oseb in njihova prepoznava, ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na podlagi 59. člena Zakona o policiji upravlja policija med drugim tudi evidenco osebnih podatkov ovadenih oseb. Ta pa v skladu z 8. alineo 61. člena istega zakona vsebuje tropozno fotografijo ovadene osebe. Album fotografij lahko policija nedvomno uporabi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Sodišče, ki v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP ni vezano na nobena formalna dokazna prvila, pa ima pravico presojati dokazno vrednost prepoznave storilcev na podlagi tovrstnega albuma fotografij. Primerjava obtožnice in njenih sprememb z dne 19.10.2001 in 29.05.2002 pokaže, da modifikaciji, obtožnice nista spreminjali v nobeni odločilni stvari, nista je širili ali spreminjali obdolženčevega ravnanja, ampak ga le precizirali. Takšna sprememba obtožnice pa ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 2. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep V Kp 5384/2015Višje sodišče v Ljubljani · 16. 2. 2017
Ker v spisu ni nobenega uradnega oziroma objektivnega podatka o tem, ali so 1. 3. 2001 obstajali (vsaj) razlogi za sum, da je obtoženec storil neko uradno pregonljivo kaznivo dejanje, zaradi česar bi mu bilo dopustno vzeti bris ustne sluznice (drugi odstavek 149. člena ZKP), ni mogoč drugačen procesni sklep, kot da sta bila tako prvotni odvzem (brez izkazane pravne podlage) obtoženčevega vzorca DNK kot njegova nadaljnja hramba nezakonita. Ni sprejemljivo naziranje, da je bil primerjalni vzorec DNK v letu 2014 „še vedno“ zakonito hranjen, tj. kljub temu, da razloga kriminalističnotehnične obdelave obtoženca ni bilo moč ugotoviti oziroma dokazati. Pred opravo problematizirane analize NFL policija ni razpolagala s prav nobenim indicem, kaj šele dokazom, ki bi izkazoval vsaj minimalno stopnjo suma oziroma razlogov za sum, da je obtoženi storilec očitanih kaznivih dejanj, zato policisti niso imeli podlage, da bi mu (potencialno) odvzeli bris ustne sluznice, kar bi pomenilo izjemo od pravila dokazne ekskluzije, tj. v skladu s t. i. doktrino neodvisnega vira.
- VSM sodba Kp 1013/2002Višje sodišče v Mariboru · 15. 4. 2004
Prvostopno sodišče ni bistveno kršilo določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj odkrivanje storilcev s pomočjo albuma fotografij že ovadenih oseb in njihova prepoznava, ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na podlagi 59. člena Zakona o policiji upravlja policija med drugim tudi evidenco osebnih podatkov ovadenih oseb. Ta pa v skladu z 8. alineo 61. člena istega zakona vsebuje tropozno fotografijo ovadene osebe. Album fotografij lahko policija nedvomno uporabi pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Sodišče, ki v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZKP ni vezano na nobena formalna dokazna prvila, pa ima pravico presojati dokazno vrednost prepoznave storilcev na podlagi tovrstnega albuma fotografij. Primerjava obtožnice in njenih sprememb z dne 19.10.2001 in 29.05.2002 pokaže, da modifikaciji, obtožnice nista spreminjali v nobeni odločilni stvari, nista je širili ali spreminjali obdolženčevega ravnanja, ampak ga le precizirali. Takšna sprememba obtožnice pa ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in