56. člen ZPol-UPB2

Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam. Ker so bili ves čas sojenja v nenavzočnosti podani formalni pogoji, izpolnjen pa je bil tudi materialni pogoj, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je obtoženec zavestno in hote tvegal sojenje v nenavzočnosti oziroma se je pravici biti sojen v navzočnosti odpovedal, zato zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni izkazana.

S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero so bili podredni toženci oproščeni obtožb storitve kaznivih dejanj krive ovadbe, ni bilo rešeno predhodno vprašanje v tej zadevi. Ravnanje pri vlaganju kazenske ovadbe, ki lahko vzpostavi odškodninsko obveznost, ni protipravno le v primeru storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, pač pa tudi v vseh drugih primerih, ko gre za (namerno) zlorabo tega instituta (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 850/2008 z dne 26. 8. 2010) kot tudi v primerih, ko nasprotuje običajni metodi dela ter službenim pravilom in standardom, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Zato je zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je bilo o (proti)pravnosti ravnanj tožencev pri vložitvi kazenskih ovadb zoper tožnika že odločeno s pravnomočno oprostilno sodbo kazenskega sodišča. Za odločitev o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode, ki je posledica njegovega neimenovanja na funkcijo državnega sekretarja, je namreč ključno, da minister oziroma vlada prosto izbirajo kandidata za državnega sekretarja (prim. tedaj veljavni prvi odstavek 19. člena Zakona o vladi) in da bi zato lahko minister predlog za imenovanje tožnika za državne

Ker je bilo torej glede kriminalistove razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov (glede vprašanj, v zvezi s katerimi je bila v obravnavanem primeru podana zahteva ministru) v istem kazenskem postopku odločeno na način, kot je to v svoji odločbi zahtevalo Ustavno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna navedba sodišča prve stopnje, da izpodbijani akt Ministrstva za notranje zadeve pravno nima več nikakršnih učinkov, saj ne vpliva več na pritožnikove pravice oziroma svoboščine, ki naj bi bile z aktom kršene, s tem pa je tudi odpadel pravni interes tožnika za tožbo v tem delu.

Za učinkovito uresničevanje pravice do obrambe, vključujoč pravico do izvedbe dokazov v lastno korist, je bistveno, da je posameznik seznanjen z vsemi podatki pravne ali dejanske narave, ki mu omogočajo, da skladno z njimi pripravi svojo obrambo. Zato je nujno, da državni organi, pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, omogočijo obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku, da se seznanita s celotnim relevantnim gradivom, s katerim razpolagajo. Ni mogoče govoriti o protipravnem posegu v pravico obdolženca do nepristranskega sodnika, če je uresničevanje tega procesnega jamstva ogrozil ali onemogočil obdolženi sam (že izločene dokumente je sam vložil v spis). Poseg v pravico do sojenja v navzočnosti z odstranitvijo z glavne obravnave je dopusten le, če je nujen za nemoten potek kazenskega postopka. Poseg v pravico do obrambe mora biti sorazmeren s ciljem, ki ga ukrep zasleduje.

Odstop od načela neposrednosti po 340. členu ZKP zadeva način izvedbe dokazov in ne njihove uporabe.

Posredovanja pri prodaji iz 1. odstavka 196. člena KZ ni mogoče opredeliti zgolj kot iskanja kupcev, povezovanja kupcev in prodajalcev, posredovanja pogojev prodaje, ampak ga je mogoče označiti tudi na splošnejši način, kot "omogočanje nečesa". Določbo 2. odstavka 155. člena ZKP (enkraten ukrep) je treba razlagati tako, da je v okviru izvajanja takšnega ukrepa dopustno, da se izvajalec ukrepa dogovori za zaporedne manjše dobave in da ne odkupi naenkrat celotne količine mamila. Sodišče policije ne more prisiliti, da razkrije identiteto tajnega policijskega sodelavca, saj je to njena diskrecijska pravica. Nejasnost izreka v odločbi o odvzemu premoženjske koristi, v kateri ni določeno, na kakšen način sta obsojenca kot sostorilca dolžna v tolarski protivrednosti plačati znesek 28.000 DEM, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi, je v povezavi z obrazložitvijo prvostopenjske sodbe zadovoljivo odpravljena, saj sodišče v razlogih sodbe navaja, da se premoženjska korist odvzame obema obsojencema; to pa je mogoče v obravnavanem primeru razumeti zgolj v pomenu, da sta dolžna znesek plačati nerazdelno. Policist, ki ni odvezan dol