51.a člen ZPol-UPB2
Sredstva za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti, če obstaja sum, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, oziroma če obstaja sum, da bo oseba izvedla napad ali pobegnila.
- VSM sodba I Cp 569/2016Višje sodišče v Mariboru · 2016
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnikovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot upiranje in da zato policist ne bi smel uporabiti strokovnega prijema. V konkretnem primeru sicer res ne gre za aktivno upiranje. Bistveno je, da tožnik ni upošteval policistovih jasnih navodil. Policist se je zato po tožnikovem zamahu z roko, za katerega ni mogel oceniti, čemu je namenjen, pravilno odločil za najmilejši ukrep fizične sile, to je strokovni prijem ključ na komolcu s kontroliranim rušenjem na tla.
- VSL sodba II Cp 1142/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Iz navedenega izhaja, da tožnik ne nasprotuje več dejanskim ugotovitvam sodišča, da sta policista zaradi vedenja in ravnanja tožnika zakonito odredila preizkus alkoholiziranosti, ki ga je odklonil, zato sta odredila obligatorno pridržanje. Zaradi tožnikovega aktivnega upiranja temu ukrepu sta proti njemu uporabila zakonita prisilna sredstva (strokovni prijem s hrbtnim podiranjem na tla in prijem z nadlahtmi obeh rok) ter sredstva za vklepanje in vezanje – lisice. Te ukrepe sta policista torej uporabila upravičeno, v čem naj bi bila njihova nesorazmernost pa pritožnik v pritožbi ne pojasni. Zgolj dejstvo, da je utrpel odrgnine za zapestju, ne pomeni, da je bila pri vezanju uporabljena pretirana sila, saj sta policista uporabila prisilno sredstvo – lisice, ki je tipizirano, uporaba pa je bila skladna z določilom 51.a člena Zakona o policiji.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 9. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sodba I Cp 569/2016Višje sodišče v Mariboru · 22. 9. 2016
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnikovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot upiranje in da zato policist ne bi smel uporabiti strokovnega prijema. V konkretnem primeru sicer res ne gre za aktivno upiranje. Bistveno je, da tožnik ni upošteval policistovih jasnih navodil. Policist se je zato po tožnikovem zamahu z roko, za katerega ni mogel oceniti, čemu je namenjen, pravilno odločil za najmilejši ukrep fizične sile, to je strokovni prijem ključ na komolcu s kontroliranim rušenjem na tla.
- VSL sodba II Cp 1142/2016Višje sodišče v Ljubljani · 13. 7. 2016
Iz navedenega izhaja, da tožnik ne nasprotuje več dejanskim ugotovitvam sodišča, da sta policista zaradi vedenja in ravnanja tožnika zakonito odredila preizkus alkoholiziranosti, ki ga je odklonil, zato sta odredila obligatorno pridržanje. Zaradi tožnikovega aktivnega upiranja temu ukrepu sta proti njemu uporabila zakonita prisilna sredstva (strokovni prijem s hrbtnim podiranjem na tla in prijem z nadlahtmi obeh rok) ter sredstva za vklepanje in vezanje – lisice. Te ukrepe sta policista torej uporabila upravičeno, v čem naj bi bila njihova nesorazmernost pa pritožnik v pritožbi ne pojasni. Zgolj dejstvo, da je utrpel odrgnine za zapestju, ne pomeni, da je bila pri vezanju uporabljena pretirana sila, saj sta policista uporabila prisilno sredstvo – lisice, ki je tipizirano, uporaba pa je bila skladna z določilom 51.a člena Zakona o policiji.