41. člen ZPol-UPB2

Policisti so za obvladovanje tožnice, ki se je izvajanju prisilnih ukrepov ves čas aktivno upirala, uporabili takšne ukrepe, ki so bili sorazmerni načinu, sredstvu in moči tožnice. Njihovo ravnanje zato ni bilo protipravno, zato odškodninska odgovornost RS po 147. členu OZ ni podana.

Policisti, ki so izvrševali naloge po prvem odstavku 148. člena ZKP in opravili varnostni pregled obsojenca v skladu z določbo drugega odstavka istega člena in določbami 33., 38. ter 41. člena ZPol, niso presegli svojih pristojnosti in ga niso opravili na način, ki bi posegel v obsojenčevo zasebnost ali prerasel v osebno preiskavo.

Varnostni pregled po 41. členu ZPol sledi prijetju in je njegov sestavni del, medtem ko gre pri varnostnem pregledu po 38. členu ZPol za samostojno policijsko pooblastilo, ki se izvaja neodvisno od drugih pooblastil. Verjetnost napada ali samopoškodovanja se zato v primeru prvega (lahko) domneva, pri drugem pa mora biti predhodno ugotovljena.

Varnostni pregled po I. odst. 41. člena Zakona o policiji (ZPol) v zvezi s 46. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih ni omejen le na pregled vrhnjega oblačila pregledane osebe. Zato 87 tablet MSMA (ecstasy), ki jih je imel obtoženi skrite za nogavico in ki jih je policist zasegel in na podlagi tega dokaza kasneje pridobljeni dokazi niso takšni, na katere se sodba ne bi smela opirati. Tako opravljen varnostni pregled ni vsebinsko enačiti z osebno preiskavo.

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe glede pravne podlage nepravilno navedlo, da ZOR v čl. 200 ne predvideva škode kot duševne bolečine zaradi takšnih neugodnosti. Po določbi čl. 200 ZOR se lahko prizna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve pravice osebnosti in tudi strah kot samostojno obliko škode. Tako je pravna podlaga v čl. 200 ZOR. Osebnostne pravice so tiste pravice, ki varujejo človekove osebnostne dobrine, človeka, njegovo osebnost, človek ima naravno pravico do mirnega in nemotenega življenja, do osebne varnosti, do osebne svobode, njegova osebnost pa je varovana tudi proti nedovoljenem posegu države. To so pravice, ki varujejo človekovo osebnost, njegovo duševno, fizično in moralno bistvo. Ker so osebnostne pravice civilne pravice, se varujejo tudi s sredstvi civilnega prava. Poseg v osebnostno pravico je zato po čl. 200 ZOR civilni delikt in za njega obstaja odškodninska odgovornost. S posegom v osebnostno sfero pa lahko nastane pri oškodovancu duševna bolečina, duševno trpljenje.