93. člen ZGO-1-UPB1
(geodetski načrt novega stanja zemljišča)
(1)Geodetski načrt novega stanja zemljišča se v skladu z geodetskimi predpisi izdela kot topografsko-katastrski načrt.
(2)Določbe tega člena ne veljajo za podzemne objekte v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin.
- VSL Sodba I Cpg 198/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Po izrecnem in konkretiziranem nasprotovanju tožeče stranke toženkino (poprejšnje) pavšalno zatrjevanje ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi ne zadošča več. Trditveno breme o takšnem dogovoru je namreč zopet prešlo na toženo stranko, vendar ga ta v nadaljevanju postopka ni izpolnila, saj na tožničine navedbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje zato predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in njenih prič ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve. V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 2. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 198/2018Višje sodišče v Ljubljani · 6. 2. 2019
Po izrecnem in konkretiziranem nasprotovanju tožeče stranke toženkino (poprejšnje) pavšalno zatrjevanje ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi ne zadošča več. Trditveno breme o takšnem dogovoru je namreč zopet prešlo na toženo stranko, vendar ga ta v nadaljevanju postopka ni izpolnila, saj na tožničine navedbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje zato predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in njenih prič ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve. V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.