52. člen ZGO-1-UPB1
(možnost odškodnine zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo)
Če se po tem, ko je investitor oziroma projektant zahtevnega objekta pridobil lokacijsko informacijo, izvedbeni prostorski akt spremeni ali nadomesti z novim, tako da izdelani projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni več v skladu s prejšnjo namensko rabo oziroma lokacijskimi in drugimi pogoji, ki so veljali v času njene izdaje, lokacijska informacija pa ni vsebovala opozorila, da se pripravljajo spremembe oziroma nov izvedbeni prostorski akt, ima investitor pravico do povrnitve odškodnine za povzročeno škodo, ki mu je nastala zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo, vendar samo, če dokaže, da je naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po izdaji lokacijske informacije in da v primeru spremembe izvedbenega prostorskega akta od izdaje takšne lokacijske informacije ni preteklo več kot šest mesecev, v primeru sprejetja novega izvedbenega akta pa da od njene izdaje ni preteklo več kot eno leto. Zavezanec za povrnitev vlaganj je občina, če je izvedbeni prostorski akt sprejel občinski svet, oziroma država, če je izvedbeni prostorski akt sprejel njen organ, pred začetkom njegove priprave pa občini ni sporočil, da se pripravljajo spremembe oziroma nov izvedbeni prostorski akt.
- VSRS Sodba III Ips 38/2011Vrhovno sodišče RS · 2013
Vzročne zveze ni mogoče širiti tako daleč, da bi bil investitor na podlagi 52. člena ZGO-1 upravičen do povračila kakršnekoli škode, ki mu bi lahko nastala zaradi izdaje lokacijske informacije na podlagi prostorskih aktov, ki so bili naknadno spremenjeni ali nadomeščeni. Pri priznanju izgubljenega dobička je namreč potrebno upoštevati splošna pravila odškodninskega prava, ki jih ureja OZ. Priznanje povrnitve izgubljenega dobička zaradi neuresničitve namena, zaradi katerega je investitor kupil nepremičnine, je tako vezano na tisti dobiček, ki ga je mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ).
- VSRS Sodba in sklep II Ips 103/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Čeprav lokacijske informacije ni mogoče šteti za „naslednico“ urbanistične informacije, se je mogoče zaradi primerljivosti namena izdaje obeh informacij pri opredelitvi pravne narave urbanistične informacije opreti na stališča teorije glede pravne narave lokacijske informacije. Lokacijska informacija ne pomeni uporabe prava, temveč je samo potrdilo iz uradne evidence, kar pomeni, da gre za javno listino in ne za upravni akt. Vprašanje katere podatke mora vsebovati urbanistična informacije je pravne narave, vendar to ne pomeni, da sodišče ne more postaviti izvedenca tudi v takem primeru. Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno posebno strokovno znanje (pravila stroke), s katerim sodišče ne razpolaga, lahko sodišče izvede dokaz z izvedencem. Določbo 243. člena ZPP je tako treba razlagati preko meja njegovega dobesednega pomena. Ravno za takšno situacijo gre v obravnavani zadevi. Ker niti ZUN niti noben drug predpis ne določa vsebine urbanistične informacije, bi bilo mogoče to vprašanje razrešiti le s pomočjo pravil stroke, ta pa ugotoviti s pomočjo izvedenca.
- VSL sodba I Cpg 900/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Če tožeči stranki trdita, da njun zahtevek temelji na zaupanju v lokacijsko informacijo, ne pa v že pridobljeno pravico do izgradnje objekta, jima iz pravice, ki je nista imela, škode v obliki izgubljenega dobička s prodajo stanovanj ni mogoče priznati.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 6. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 38/2011Vrhovno sodišče RS · 11. 6. 2013
Vzročne zveze ni mogoče širiti tako daleč, da bi bil investitor na podlagi 52. člena ZGO-1 upravičen do povračila kakršnekoli škode, ki mu bi lahko nastala zaradi izdaje lokacijske informacije na podlagi prostorskih aktov, ki so bili naknadno spremenjeni ali nadomeščeni. Pri priznanju izgubljenega dobička je namreč potrebno upoštevati splošna pravila odškodninskega prava, ki jih ureja OZ. Priznanje povrnitve izgubljenega dobička zaradi neuresničitve namena, zaradi katerega je investitor kupil nepremičnine, je tako vezano na tisti dobiček, ki ga je mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ).
- VSRS Sodba in sklep II Ips 103/2009Vrhovno sodišče RS · 30. 6. 2011
Čeprav lokacijske informacije ni mogoče šteti za „naslednico“ urbanistične informacije, se je mogoče zaradi primerljivosti namena izdaje obeh informacij pri opredelitvi pravne narave urbanistične informacije opreti na stališča teorije glede pravne narave lokacijske informacije. Lokacijska informacija ne pomeni uporabe prava, temveč je samo potrdilo iz uradne evidence, kar pomeni, da gre za javno listino in ne za upravni akt. Vprašanje katere podatke mora vsebovati urbanistična informacije je pravne narave, vendar to ne pomeni, da sodišče ne more postaviti izvedenca tudi v takem primeru. Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno posebno strokovno znanje (pravila stroke), s katerim sodišče ne razpolaga, lahko sodišče izvede dokaz z izvedencem. Določbo 243. člena ZPP je tako treba razlagati preko meja njegovega dobesednega pomena. Ravno za takšno situacijo gre v obravnavani zadevi. Ker niti ZUN niti noben drug predpis ne določa vsebine urbanistične informacije, bi bilo mogoče to vprašanje razrešiti le s pomočjo pravil stroke, ta pa ugotoviti s pomočjo izvedenca.
- VSL sodba I Cpg 900/2010Višje sodišče v Ljubljani · 13. 10. 2010
Če tožeči stranki trdita, da njun zahtevek temelji na zaupanju v lokacijsko informacijo, ne pa v že pridobljeno pravico do izgradnje objekta, jima iz pravice, ki je nista imela, škode v obliki izgubljenega dobička s prodajo stanovanj ni mogoče priznati.
- VSL sodba I Cp 1869/2009Višje sodišče v Ljubljani · 25. 11. 2009
Če lokacijska informacija vsebuje opozorilo, da se pripravljajo spremembe oziroma nov prostorski akt, investitor ni upravičen do povrnitve škode, nastale zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo.