45. člen ZGO-1-UPB1

Republika Slovenija glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS) ne more biti razbremenjena odškodninske odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim. Zato odškodninsko odgovarja tudi za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine tožečih strank. Napake v projektu niso v vzročni zvezi s škodo zaradi nadaljevanja gradnje v nasprotju z odločbo o zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja. Ker ne obstaja posebna določba, po kateri bi odgovorni projektant za škodo zaradi napak v projektu tretjim neposredno odgovarjal skupaj s projektantom kot svojim delodajalcem, to je določba, ki bi

Projektna dokumentacija je dokument strokovne narave, ne pa odločitev o upravni zadevi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP.

Določbe sedmega odstavka 3. člena Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče razumeti v smislu seštevanja in odštevanja dodajanj in odvzemanj delov stavbe, kolikor bi takšna razlaga pomenila zaobid pogojev, ki varujejo lastnike sosednjih zemljišč glede naravne osvetlitve, prezračevanja in požarne varnosti. Glede na to, da je šele tožnik na podlagi primerjave vseh načrtov, kar je bila njegova zadolžitev, lahko ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoji za izključitev območja za določitev strank niso izpolnjeni, pa ga kljub temu v PGD ni prikazal, hkrati pa je izdelal površen PID in podpisal neresnično izjavo o skladnosti, ko je bilo že na prvi pogled izvedene gradnje očitno, da se posega v pravice sosedov, tudi po presoji sodišča dokazuje, da je tožnik v njihovo izključitev iz postopka najmanj privolil.

Ker je Inženirska zbornica Slovenije poklicna organizacija inženirjev in geodetov, med njimi pooblaščenih inženirjev, je jasno, da so tudi člani disciplinske komisije in disciplinskega sodišča osebe s strokovnim znanjem na omenjenih področjih. Zato sodišče ne dvomi, da sta imela organa obeh stopenj ustrezno znanje za primerjavo med deli, prikazanimi v PID, in tistimi, predvidenimi v PGD, na katera se je nanašalo tudi gradbeno dovoljenja za bencinski servis. Tožnik v celotnem upravnem postopku ni oporekal dejanskemu stanju kršitve, kot je bila opisana v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in nato tudi v izpodbijani odločbi (tožnik ne trdi, da se izpodbijani sklep v tem pogledu razlikuje od zahteve), niti ni tega storil v pritožbi. Ker ni nasprotoval ugotovitvam glede nastalih sprememb pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, niti temu, da pomenijo spremembo lokacijskih in drugih pogojev iz gradbenega dovoljenja, posledično v upravnem sporu ni mogoče upoštevati niti dokazil, navedenih v tožbi – drugostopenjske odločbe z dne 21. 3. 2013 in uporabnega dovoljenja z dne 10. 5. 2013, izdanih po zaključku obravnavane zadeve na prvi stopnji. Tožnik izpodbijane

ZGO-1 v drugem odstavku 45. člena določa, da je odgovorni projektant lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezni imenik in ima po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe najmanj 7 let delovnih izkušenj pri zahtevnih objektih in najmanj 5 let pri manj zahtevnih objektih. Iz te določbe izhaja, da so zahtevane delovne izkušnje po končanem študiju za pridobitev določene stopnje izobrazbe. V konkretnem primeru pa ni sporno, da je tožnik pridobil visokošolsko izobrazbo 22. 3. 2012, kar pomeni, da v času izdaje izpodbijane odločbe (17. 9. 2013) ni izpolnil zahtevanega pogoja glede delovnih izkušenj po pridobljeni visokošolski izobrazbi. Pogoje za odgovornega vodjo del za zahtevne objekte ureja drugi odstavek 77. člena ZGO-1. S tem v zvezi pa se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da tožnikov strokovni izpit, ki ga je 24. 12. 2004 opravil pri Ministrstvu za prostorsko ureditev, gradbeništvo in ekologijo v Banja Luki, ni ustrezen za pridobitev pooblastila za odgovornega vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov.

Tožnica je bila v skladu s četrtim odstavkom 45. člena in drugim odstavkom 88. člena ZGO-1 pri izvajanju gradnje objekta dolžna nadzorovati, ali se gradnja objekta izvaja v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Ker je s podpisom spornih izjav o skladnosti potrdila, da je gradnjo nadzorovala in se je ta izvajala v skladu s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem, v inšpekcijskem postopku pa je bilo ugotovljeno, da ni tako, kar pomeni, da je tožnica prekršila navedene določbe ZGO-1, sodišče ne dvomi v vzročno zvezo med tožničinim ravnanjem in ugotovljeno nelegalnostjo gradnje.

V skladu s 1. odstavkom 34.e člena ZGO-1 lahko državljani tretjih držav opravljajo regulirani poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. To pomeni, da mora organ najprej ugotoviti enakovrednost pridobljenih kvalifikacij tujega državljana s tistimi, ki jih zakon zahteva za državljane Slovenije, nato pa še materialno vzajemnost. Če organ ugotovi, da strankine pridobljene kvalifikacije ne ustrezajo, mu izpolnjevanja pogoja materialne vzajemnosti ni treba ugotavljati, saj morata biti za pozitivno odločitev izpolnjena oba pogoja.

ZGO-1 odgovornega projektanta opredeljuje kot posameznika, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev. Tudi določbe 47. člena ZGO-1 ni mogoče razlagati, da bi le-ta zagotavljala podlago za neposredni tožbeni zahtevek oškodovanca zoper odgovornega projektanta za škodo, ki naj bi izhajala iz nepravilnosti v izpolnitvi pogodbene obveznosti iz projektantske pogodbe.

Določbi 1. odstavka 228. in 1. odstavka 230. člena ZGO-1 pomenita izjemo od sicer predpisanih pogojev za odgovorno vodenje del iz 77. člena ZGO-1 in za odgovornega projektanta posamezne vrste načrtov iz 45. členu ZGO-1.