230. člen ZGO-1-UPB1

Po presoji sodišča ZAID določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan, ne glede na to ali na ta dan organ dela. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec upoštevaje navedene pogoje spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo.1 Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo. Po presoji sodišča gre za razumen razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu oziroma s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje, je tudi Ustavno sodišče že zavzelo stališče, da je izboljšava kvalitete graditve objektov ustavno dopusten cilj in da lahko zakonodajalec zaradi varovanja javne koristi (dvig kvalitete projektiranja, večja varnost, oblikovna skladnost objektov, večja kakovost graditve) zviša izobrazbene pogoje za projektante in na novo uredi pogoje in način projektiranja obj

Pravilnik, ki je veljal v času, ko je tožeča stranka opravljala strokovni izpit, je v 1. odstavku 3. člena predpisoval, da je program splošnega dela izpita enak za vse kandidate. Po 2. odstavku 3. člena Pravilnika je bil stopnji strokovne izobrazbe in delom ter nalogam, ki jih kandidati opravljajo, prilagojen program posebnega dela izpita, kamor je po določbi 5. člena spadal tudi pisni del. Izključno vsebina posebnega dela izpita je torej merodajna za ugotovitev, s katerega področja inženirske storitve je tožeča stranka opravljala strokovni izpit.

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnik na pisnem delu izpita ni izdelal naloge s področja projektiranja gradbenih načrtov in ne s področja vodenja del ter da v času opravljanja strokovnega izpita ni opravljal del odgovornega vodje del. Ta ugotovitev, ki je za odločitev v tej zadevi bistvena, pa po presoji sodišča nima razlogov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti.

Revident s svojimi navedbami ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, saj se mu z izpodbijano odločbo ne prepoveduje opravljanje vseh dejavnosti v okviru pridobljene izobrazbe, temveč le določenih, in bo kljub izbrisu iz imenika lahko npr. na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1, ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih ter na tak način pridobival dohodke.

Določbi 1. odstavka 228. in 1. odstavka 230. člena ZGO-1 pomenita izjemo od sicer predpisanih pogojev za odgovorno vodenje del iz 77. člena ZGO-1 in za odgovornega projektanta posamezne vrste načrtov iz 45. členu ZGO-1.

Ker bo revident kljub izbrisu iz imenika ZAPS na podlagi drugega odstavka 230. člena ZGO-1 ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev kot tehnik še vedno nastopal tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih projektih, zanj z izpodbijano odločbo zatrjevane zelo hude posledice niso nastale.