139. člen ZGO-1-UPB1

Zaključek, da je tožnik pri svoji natečajni rešitvi (delno) kopiral IDZ ..., je prvostopenjski organ napravil na podlagi ugotovitve, da sta tipologija in organizacija tlorisov in vertikalnih komunikacij vseh nadstropij doma za upokojence pri IDZ ... in tožnikovi arhitekturni natečajni rešitvi skoraj identični. Podobnost tlorisnih zasnov (vseh nadstropij) obeh načrtovanih objektov pa je tudi po presoji sodišča tako velika, da ni bilo moč slediti ugovoru tožnika, da je k tej podobnosti prispevala nepravilna oblika parcele. Da ne gre za naključje, pa priča tudi dejstvo, da se je tožnik z navedeno IDZ ... v fizični obliki seznanil na sedežu toženke, kar izhaja iz tožnikove izjave, dane v postopku pred toženko.

Namestnica disciplinskega tožilca s tem, ko je tožnikovo kršitev iz prve alineje izreka izpodbijanega sklepa kvalificirala tako za kršitev Pravilnika kot tudi kršitev 29. člena ZEN, ni spreminjala dotedanjih dejstev in okoliščin, ki jih je navajala v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Dopolnila je le kvalifikacijo tožniku očitane kršitve, medtem ko dejstvenega dela ni dopolnjevala in je ostalo nespremenjeno. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v postopku ugotavljala dejansko stanje obravnavane zadeve, iz obrazložitev sklepov pa ni razvidna dokazna ocena izvedenih dokazov. Upravna organa nista pojasnila, zakaj ne sledita tožnikovim trditvam, v katerih je opisoval dejansko stanje zadeve in kateri dokazi, oziroma njihova razlaga te trditve izključuje, kot tudi zakaj ne sledita njegovi razlagi relevantnih določb Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru in ZEN in zakaj štejeta tožnikovo ravnanje kot disciplinsko kršitev.

Disciplinska kršitev je storjena, ko so izpolnjeni vsi elementi očitane disciplinske kršitve.

Ker je Inženirska zbornica Slovenije poklicna organizacija inženirjev in geodetov, med njimi pooblaščenih inženirjev, je jasno, da so tudi člani disciplinske komisije in disciplinskega sodišča osebe s strokovnim znanjem na omenjenih področjih. Zato sodišče ne dvomi, da sta imela organa obeh stopenj ustrezno znanje za primerjavo med deli, prikazanimi v PID, in tistimi, predvidenimi v PGD, na katera se je nanašalo tudi gradbeno dovoljenja za bencinski servis. Tožnik v celotnem upravnem postopku ni oporekal dejanskemu stanju kršitve, kot je bila opisana v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in nato tudi v izpodbijani odločbi (tožnik ne trdi, da se izpodbijani sklep v tem pogledu razlikuje od zahteve), niti ni tega storil v pritožbi. Ker ni nasprotoval ugotovitvam glede nastalih sprememb pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, niti temu, da pomenijo spremembo lokacijskih in drugih pogojev iz gradbenega dovoljenja, posledično v upravnem sporu ni mogoče upoštevati niti dokazil, navedenih v tožbi – drugostopenjske odločbe z dne 21. 3. 2013 in uporabnega dovoljenja z dne 10. 5. 2013, izdanih po zaključku obravnavane zadeve na prvi stopnji. Tožnik izpodbijane

Disciplinska komisija se v izpodbijanem sklepu sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnica pri očitanih ravnanjih ravnala iz malomarnosti. Dejansko stanje je zato v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.

Napačno je stališče tožnice, da je članarina zgolj predmet obligacijskih terjatev. Obveznost plačevanja članarine izhaja iz določbe 2. odstavka 125. člena ZGO-1. Da je neplačevanje oziroma neredno plačevanje članarine ali drugih prispevkov zbornici težja disciplinska kršitev, izhaja iz 24. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika, da pa je mogoče za to kršitev izreči sankcijo začasnega izbrisa iz imenika IZS, pa izhaja iz 3. alinee 1. odstavka 21. člena in 1. odstavka 22. člena Disciplinskega pravilnika.