125. člen ZGO-1-UPB1

Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo. Če je stanje iz gradbenega dovoljenja mogoče vzpostaviti le s predhodno odstranitvijo celotnega objekta, pride do položaja, kot bi šlo za izvršitev ukrepa, ki ga gradbeni inšpektor izreče po 152. členu ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje. Tak objekt je zato treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za kmetijski prostor Občine Vojnik predvideva možnost, da si investitor (pod določenimi pogoji) zagotovi oskrbo s pitno vodo tudi drugače, torej tudi s kapnico. To pa sta tožena stranka in sodišče prve stopnje očitno spregledala in teh določb ZGO-1B in Odloka pri svoji odločitvi nista upoštevala.

Določb Odloka ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane in je tako dopustna le gradnja, ki jo prostorski akt izrecno dopušča in pod pogoji, ki jih določa, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da čistilna naprava še ni zgrajena in da se tudi ostali objekti ne morejo priključiti nanjo, zato imajo minimalno komunalno preskrbo rešeno z greznicami.

Napačno je stališče tožnice, da je članarina zgolj predmet obligacijskih terjatev. Obveznost plačevanja članarine izhaja iz določbe 2. odstavka 125. člena ZGO-1. Da je neplačevanje oziroma neredno plačevanje članarine ali drugih prispevkov zbornici težja disciplinska kršitev, izhaja iz 24. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika, da pa je mogoče za to kršitev izreči sankcijo začasnega izbrisa iz imenika IZS, pa izhaja iz 3. alinee 1. odstavka 21. člena in 1. odstavka 22. člena Disciplinskega pravilnika.

ZGO-1 je že ob uveljavitvi l. 2002 določil, da se preneha z določanjem funkcionalnih zemljišč z odločbo na podlagi 46. člena ZUN (215. člen) ter določil postopek za določitev gradbenih parcel obstoječim objektom z odločbo (216. člen), vendar pa je z novelo ZGO-1B, ki se uporablja od 15. 4. 2008, nato določil (127. člen), da se preneha z izdajo odločb o gradbenih parcelah po določbah 216. člena ZGO-1 ter določil, da se kot gradbena parcela z dnem začetka uporabe tega zakona šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. S temi dejanji pravni položaj tožeče stranke ni bil poslabšan, saj so se objekti nahajali na zemljiščih že pred uveljavitvijo ZDen ter so ovire za vračilo le-teh po določbah ZDen obstajale že tedaj (npr. zgolj postavitev žične ograde ni vplivala na status zemljišča). Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta, ki ga je po uveljavitvi ZDen vzpostavil Stvarnopravni zakonik, pa se je v upravno sodni praksi tudi uveljavilo stališče, da v denaciona