108. člen ZGO-1-UPB1

ZGO-1 je konkretizacijo urejanja pogojev, načina in postopka opravljanja strokovnega izpita prenesel na podzakonski akt, Pravilnik o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev. Določba, da se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pristop k izpitu izda odločba, v povezavi z ugotovitvijo, da se naloge izvajajo kot javno pooblastilo, zahteva uporabo določb upravnega postopka. Minimalne zahteve glede ustreznosti izobrazbe za pridobitev poklicnega naziva pooblaščeni inženir elektronike predstavljajo strokovna merila in zato po presoji sodišča njihova objava ni potrebna, zagotovo pa mora biti s temi merili tožnik seznanjen v postopku pred izdajo odločbe.

Disciplinska komisija se glede obeh očitanih ravnanj sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti, prav tako pa to ne izhaja iz odločbe drugostopenjskega organa.

Prestavitev lokacije glavnih rezervoarjev za gorivo in kurilno olje ter sprememba tras komunalne infrastrukture glede na lokacijo, ki je določena v gradbenem dovoljenju, pomeni, da so pri gradnji nastale spremembe pogojev iz gradbenega dovoljenja, zato ni mogoče govoriti, da gre za gradnjo v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja. V predpisih ni podlage, da bi bila toženka, četudi ob identičnem dejanskem stanju, vezana na odločitev upravnega organa v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, toliko manj torej na ugotovitve v obrazložitvi tega dovoljenja (glede ugotovitve, da ne gre za neskladno gradnjo). Obrazložitev o krivdi mora vsebovati tudi razloge, ki se nanašajo na kršiteljevo voljo glede nastanka prepovedane posledice. Zato je treba pri posameznem ravnanju ugotoviti okoliščine, ki organu omogočajo sklep o določeni stopnji zavestnega in voljnega ravnanja kršitelja v razmerju do nedovoljenih posledic, ki jih je treba konkretizirati in vse to v odločbi tudi navesti.

Določbe sedmega odstavka 3. člena Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče razumeti v smislu seštevanja in odštevanja dodajanj in odvzemanj delov stavbe, kolikor bi takšna razlaga pomenila zaobid pogojev, ki varujejo lastnike sosednjih zemljišč glede naravne osvetlitve, prezračevanja in požarne varnosti. Glede na to, da je šele tožnik na podlagi primerjave vseh načrtov, kar je bila njegova zadolžitev, lahko ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoji za izključitev območja za določitev strank niso izpolnjeni, pa ga kljub temu v PGD ni prikazal, hkrati pa je izdelal površen PID in podpisal neresnično izjavo o skladnosti, ko je bilo že na prvi pogled izvedene gradnje očitno, da se posega v pravice sosedov, tudi po presoji sodišča dokazuje, da je tožnik v njihovo izključitev iz postopka najmanj privolil.

ZUP v prvem odstavku 42. člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka, določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je bil začet postopek ali zoper katero teče postopek, vendar pa v obravnavani zadevi pristojni minister ni odločil o zahtevi tožeče stranke, saj mu je ta z vlogo z dne 21. 4. 2011 zadevo le odstopila v odločanje kot stvarno pristojnemu organu na podlagi določbe petega odstavka 228. člena ZGO-1, s čimer pa ni pridobila položaja stranke ali stranskega udeleženca po določbah ZUP. Tega ima v posameznem upravnem postopku namreč lahko le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis. Posledično tožeča stranka tudi ni pridobila položaja stranke v upravnem sporu po določbah ZUS-1, saj ta v prvem odstavku 17. člena ZUS-1 določa, da je tožnik v upravnem sporu oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Pravnega (pravovarstvenega) interesa za tožbo stranka ne izkazuje s sklicevanjem na varstvo objektivne zakonitosti, saj to ni konkreten, temveč abstrakten pravni interes,

Med predstavnike samostojnih poklicev v smislu tretjega odstavka 96. člena Ustave RS se uvrščajo le fizične osebe – samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne dejavnosti (ki ni kmetijska oziroma obrtna), torej imajo od članov Inženirske zbornice Slovenije pasivno volilno pravico za volitve elektorjev in člana državnega sveta le tisti člani, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci dejavnosti (samostojni podjetniki), ne pa tudi tisti, ki inženirsko oziroma geodetsko dejavnost opravljajo kot delojemalci. Delojemalci namreč svoje interese v državnem svetu izražajo preko reprezentativnih sindikatov (26. člen ZDSve).