53. člen ZZavar-UPB1
Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje
(1)Člani družbe za vzajemno zavarovanje uresničujejo svoje pravice v družbi za vzajemno zavarovanje na skupščini, če zakon ne določa drugače.
(2)Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov (skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki morajo tudi sami biti člani (skupščina zastopnikov). Če statut določa, da je skupščina družbe za vzajemno zavarovanje organizirana kot skupščina zastopnikov, mora določiti tudi sestavo skupščine in postopek imenovanja zastopnikov.
(3)Skupščina odloča v zadevah, za katere zakon ali statut izrecno določa, da o njih odloča skupščina. O vprašanjih v zvezi z vodenjem poslov lahko odloča skupščina samo, če to zahteva uprava, ali če to v primeru iz četrtega odstavka 274. člena ZGD zahteva nadzorni svet.
(4)Kadar določbe ZGD, ki se uporabljajo za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi tega zakona, določajo manjšinske pravice delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo določen delež osnovnega kapitala, mora statut določati ustrezno število (manjšino) članov skupščine.
- VSRS Sodba in sklep G 8/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
- VSRS Sodba in sklep G 18/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Družba za vzajemno zavarovanje je urejena predvsem z določbami ZZavar, podredno (smiselno) tudi z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Skupščina družbe je najvišji organ, v katerem člani družbe uresničujejo svoje pravice, in tudi organ odločanja. ZZavar, za razliko od na primer ZZVZZ ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ni sam določil sestave (in strukture) skupščine niti ni določil sistema volitev oziroma imenovanja predstavnikov posameznih interesov, ampak je to prepustil družbi za vzajemno zavarovanje. Tako je lahko tožeča stranka s statutom (v okviru zakonske avtonomije) določila, da skupščino družbe ne sestavljajo vsi člani, ampak zastopniki članov. Posledično je lahko določila sestavo skupščine in postopek razdelitve zastopnikov članov oziroma "delitveni ključ". S tem je zagotovila enakopravno udeležbo pri odločanju in da lahko uživalci pravic v celoti uveljavijo svoje interese v družbi za vzajemno zavarovanje. Član družbe za vzajemno zavarovanje je namreč do družbe v dvojnem razmerju: v članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in v zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Ker je tožeča stranka pred
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 9. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep G 8/2006Vrhovno sodišče RS · 25. 9. 2006
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
- VSRS Sodba in sklep G 18/2004Vrhovno sodišče RS · 7. 1. 2005
Družba za vzajemno zavarovanje je urejena predvsem z določbami ZZavar, podredno (smiselno) tudi z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Skupščina družbe je najvišji organ, v katerem člani družbe uresničujejo svoje pravice, in tudi organ odločanja. ZZavar, za razliko od na primer ZZVZZ ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ni sam določil sestave (in strukture) skupščine niti ni določil sistema volitev oziroma imenovanja predstavnikov posameznih interesov, ampak je to prepustil družbi za vzajemno zavarovanje. Tako je lahko tožeča stranka s statutom (v okviru zakonske avtonomije) določila, da skupščino družbe ne sestavljajo vsi člani, ampak zastopniki članov. Posledično je lahko določila sestavo skupščine in postopek razdelitve zastopnikov članov oziroma "delitveni ključ". S tem je zagotovila enakopravno udeležbo pri odločanju in da lahko uživalci pravic v celoti uveljavijo svoje interese v družbi za vzajemno zavarovanje. Član družbe za vzajemno zavarovanje je namreč do družbe v dvojnem razmerju: v članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in v zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Ker je tožeča stranka pred