49. člen ZZavar-UPB1
Uporaba letnega dobička
(1)Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli članom ali prenese v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za: 1. oblikovanje varnostnih rezerv oziroma drugih, s statutom določenih rezerv, ali 2. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu (tretji odstavek 45. člena zakona).
(2)Statut mora določati merila, po katerih se dobiček razdeli članom, in zlasti, ali se dobiček posameznega poslovnega leta razdeli tudi osebam, ki so med letom izstopile iz članstva.
- VSL sklep IV Cpg 34/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Vprašanje zakonitosti določil statuta subjekta vpisa ni tisto med udeleženci registrskega postopka sporno dejstvo, ki bi terjalo prekinitev registrskega postopka vpisa sprememb statuta. Vsebino statuta in njegovo zakonitost mora namreč registrsko sodišče presojati v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti predloga za vpis v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg. Z novelo ZZavar -F je dobiček, izkazan v letnem poročilu družbe za vzajemno zavarovanje, mogoče razdeliti članom ali prenesti v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za: 1. oblikovanje varnostnih rezerv ali 2. oblikovanje s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali 3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu. Mogoča je torej uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja tudi za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov iz skupine življenjskih zavarovanj, vendar le iz statutarnih rezerv. Sicer pa je upor
- VSRS Sodba G 1/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar). Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo. ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v d
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep IV Cpg 34/2010Višje sodišče v Ljubljani · 1. 4. 2010
Vprašanje zakonitosti določil statuta subjekta vpisa ni tisto med udeleženci registrskega postopka sporno dejstvo, ki bi terjalo prekinitev registrskega postopka vpisa sprememb statuta. Vsebino statuta in njegovo zakonitost mora namreč registrsko sodišče presojati v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti predloga za vpis v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg. Z novelo ZZavar -F je dobiček, izkazan v letnem poročilu družbe za vzajemno zavarovanje, mogoče razdeliti članom ali prenesti v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za: 1. oblikovanje varnostnih rezerv ali 2. oblikovanje s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali 3. vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu. Mogoča je torej uporaba sredstev iz vzajemnega zavarovanja tudi za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov iz skupine življenjskih zavarovanj, vendar le iz statutarnih rezerv. Sicer pa je upor
- VSRS Sodba G 1/2006Vrhovno sodišče RS · 13. 6. 2006
Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar). Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo. ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v d