44. člen ZZavar-UPB1
Ustanovni kapital
(1)Ob ustanovitvi družbe za vzajemno zavarovanje je potrebno oblikovati ustanovni kapital, ki je namenjen kritju stroškov ustanovitve ter kritju organizacijskih in drugih stroškov, povezanih z začetkom poslovanja. Če statut ne določa drugače, se ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv.
(2)Najnižji ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje je enak zajamčenemu kapitalu iz drugega odstavka 112. člena tega zakona.
(3)Statut mora določiti pogoje in način vračila sredstev, vplačanih za oblikovanje ustanovnega kapitala. Če statut določa, da se sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, ne vračajo, mora določiti način uporabe teh sredstev.
(4)Kadar družba za vzajemno zavarovanje po ustanovitvi zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v dodatnih zavarovalnih vrstah, mora Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja zahtevati ustrezno zvišanje ustanovnega kapitala, če kritja stroškov, povezanih z začetkom poslovanja v novih zavarovalnih vrstah, ni mogoče zagotoviti na drugačen način.
- VSRS Sodba G 1/2006Vrhovno sodišče RS · 2006
Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar). Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo. ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v d
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 6. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba G 1/2006Vrhovno sodišče RS · 13. 6. 2006
Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar). Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo. ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v d