iuris
Člen je iz starejše konsolidacije. Aktualno besedilo je v predpisu ZZavar-UPB7.
Predpis je prenehal veljati. Nadomeščen z: Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1).
§ zakonZakon o zavarovalništvu (uradno prečiščeno besedilo) · ZZavar-UPB1 · ne velja od 31. 12. 2017

285. člen ZZavar-UPB1

Nova dejstva in dokazi

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 13. 3. 2012Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba G 30/2011Vrhovno sodišče RS · 2012

    Pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka je v postopku za odvzem dovoljenja kot posebnem upravnem postopku urejena na poseben način. Subjektu nadzora je v postopku za odvzem dovoljenja spoštovanje pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (318. člen ZZavar). Agencija lahko šele nato izda odločbo o odvzemu dovoljenja, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora (drugi odstavek 319. člena ZZavar). Prav tako se mora Agencija v odločbi o odvzemu dovoljenja opredeliti do vseh tistih navedb iz izjave o razlogih za odvzem dovoljenja, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. ZZavar ni mogoče razlagati tako, da bi bila ponavljajoča kršitev podana zgolj takrat, ko bi bila istovrstna kršitev ugotovljena v (vsaj) dveh ločenih pregledih poslovanja določene zavarovalno za

  • VSRS Sodba G 10/2007Vrhovno sodišče RS · 2008

    Pri presoji standarda "zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj za vodenje poslov" je nemogoče pričakovati, da bi obstajal vnaprejšnji nabor vprašanj in pravilnih odgovorov, natančno določen čas za odgovor in podobno. Agencija za zavarovalni nadzor zato nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje "primernost" s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

  • VSRS Sklep G 9/2008Vrhovno sodišče RS · 2008

    Zatrjevani „izpad prihodkov iz naslova prodaje življenjskih zavarovanj“ in „iz naslova prodaje vzajemnih skladov“, ki je posledica prepovedanega samostojnega opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja s strani oseb, ki nimajo dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ni pravno upoštevna (težko popravljiva) škoda iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Tožeča stranka ni izkazala, da zgolj zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe in odredbe ne bi zadoščalo za varstvo njenega pravnega položaja ter da bi bilo zato potrebno začasno (do pravnomočnosti odločbe o tožbi) urediti stanje glede na sporno pravno razmerje. Prava (ureditvena) začasna odredba bi namreč prišla v poštev, če bi predlagateljica izkazala (vsaj do stopnje verjetnosti), da zgolj zadržanje izvršitve aktov Agencije ne bi zadoščalo za varstvo (oziroma izboljšanje) njenega pravnega položaja,zaradi česar bi bilo potrebno, da Vrhovno sodišče v njenem primeru do pravnomočnosti odločbe o tožbi določi njene obveznosti v razmerju do tožene stranke oziroma da začasno uredi način njenega poslovanja.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 21. 9. 2004
Povezano: sklici 2Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 3. 2012
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba G 30/2011
    Vrhovno sodišče RS · 13. 3. 2012

    Pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornega postopka je v postopku za odvzem dovoljenja kot posebnem upravnem postopku urejena na poseben način. Subjektu nadzora je v postopku za odvzem dovoljenja spoštovanje pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (318. člen ZZavar). Agencija lahko šele nato izda odločbo o odvzemu dovoljenja, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora (drugi odstavek 319. člena ZZavar). Prav tako se mora Agencija v odločbi o odvzemu dovoljenja opredeliti do vseh tistih navedb iz izjave o razlogih za odvzem dovoljenja, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena. ZZavar ni mogoče razlagati tako, da bi bila ponavljajoča kršitev podana zgolj takrat, ko bi bila istovrstna kršitev ugotovljena v (vsaj) dveh ločenih pregledih poslovanja določene zavarovalno za

  • VSRS Sodba G 10/2007
    Vrhovno sodišče RS · 11. 11. 2008

    Pri presoji standarda "zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj za vodenje poslov" je nemogoče pričakovati, da bi obstajal vnaprejšnji nabor vprašanj in pravilnih odgovorov, natančno določen čas za odgovor in podobno. Agencija za zavarovalni nadzor zato nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje "primernost" s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

  • VSRS Sklep G 9/2008
    Vrhovno sodišče RS · 31. 7. 2008

    Zatrjevani „izpad prihodkov iz naslova prodaje življenjskih zavarovanj“ in „iz naslova prodaje vzajemnih skladov“, ki je posledica prepovedanega samostojnega opravljanja poslov zavarovalnega zastopanja s strani oseb, ki nimajo dovoljenja Agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ni pravno upoštevna (težko popravljiva) škoda iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Tožeča stranka ni izkazala, da zgolj zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe in odredbe ne bi zadoščalo za varstvo njenega pravnega položaja ter da bi bilo zato potrebno začasno (do pravnomočnosti odločbe o tožbi) urediti stanje glede na sporno pravno razmerje. Prava (ureditvena) začasna odredba bi namreč prišla v poštev, če bi predlagateljica izkazala (vsaj do stopnje verjetnosti), da zgolj zadržanje izvršitve aktov Agencije ne bi zadoščalo za varstvo (oziroma izboljšanje) njenega pravnega položaja,zaradi česar bi bilo potrebno, da Vrhovno sodišče v njenem primeru do pravnomočnosti odločbe o tožbi določi njene obveznosti v razmerju do tožene stranke oziroma da začasno uredi način njenega poslovanja.