72. člen ZVPot-UPB2

Res je, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila kamera kupljena kot dodatek oz. dodatna oprema, a vendar ne gre za "dodatek" v smislu strešnega prtljažnika ali dodatno vgrajene vlečne kljuke. Vzvratna kamera je, kot je splošno znano, integrirana v vozilo, slika je vidna na zaslonu na armaturni plošči, sam sistem pa je povezan z računalnikom vozila. Kamere zato ni mogoče povsem enostavno in brez posledic odmontirati, kar kaže bolj v smer sestavine kot pritikline.

Bistveno vprašanje zaračunavanja za papirnati izvod računa, ki v škodo potrošnika povzroča znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank in nasprotujeta načelu vestnosti in poštenja, v izpodbijani odločbi, po presoji sodišča ni v zadostni meri raziskano in pojasnjeno, saj tožena stranka tega, v čem zaradi spornega pogoja (morda) pride do znatnega neravnotežja med pogodbenimi pravicami in obveznostmi ni ugotavljala, saj je zavzela stališče, da po zadevnih določbah ZVPot zadostuje že, če se papirnati izvod (ali kakršna koli druga oblika računa, tudi v elektronski obliki) računa potrošniku zaračuna, in sicer ne glede na druge okoliščine posla oziroma ostalo vsebino konkretne pogodbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo argumenti, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v obravnavani zadevi za povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank oziroma kakšno je to ravnotežje.

Pravno sredstvo zoper opozorilo, izdano v inšpekcijskem postopku, in to ne glede na to, ali je izdano po 53. členu ZP-1 ali po 33. členu ZIN (kot v obravnavani zadevi), ni dopustno. Pri obeh vrstah opozoril upravni organ glede na majhen pomen dejanja zavezancu oziroma kršitelju izda le opozorilo, ki pa v obeh primerih v ničemer ne posega v zavezančev pravni položaj in zanj nima nobenih pravnih posledic. Sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati.

Breme, da izkaže neenotnost sodne prakse, ki zahteva odločanje Vrhovnega sodišča, je na predlagateljici. Vendar iz navedb v predlogu ne izhaja, da bi bilo sprejeto drugačno (neenotno) stališče v zadevah, ki so v dejanskem in pravnem pogledu primerljive z obravnavano.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da jo je tržni inšpektor izdal na podlagi 23. člena ZVPot, kar upoštevaje citirane določbe prepisov po presoji sodišča pomeni, da jo je izdal v okviru svoje stvarne pristojnosti. Tega ne spremeni dejstvo, da po prvem odstavku 421. člena EZ-1 Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v primerih, ki po tem zakonu spadajo v pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij. V obravnavani zadevi namreč ne gre za nadzor nad izvajanjem določb EZ-1 s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom, poleg tega pa tožnica zmotno meni, da določbi desetega odstavka 48. in 172. člena EZ-1 izključujeta pristojnost tržnega inšpektorata, da nadzira izvajanje predpisov s področja trgovine in varstva potrošnikov, v tem primeru ZVPot. Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da se pogodbeni pogoj lahko opredeli kot nepošten do potrošnika, če je nepoštena sama vsebina tega pogoja, ki se izraža v neravnotežju med pogodbenimi pravicami in obveznostmi. Toženka pa tega, v čem zaradi spornega pogoja (morda) pride do znatnega neravn

Tožeča stranka je potrošnikom v primeru nepravilnega parkiranja poleg same kazni zaračunavala še celoten strošek odvetniških storitev. Prevalitev celotnega stroška odvetniških storitev na potrošnika predstavlja nepošten pogodbeni pogoj po vseh štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot. Tožeča stranka je dolžna potrošnika z višino stroškov opomina seznaniti v splošnih pogojih in veljavnem ceniku.

Plačilo za posredovanje je plačilo za trud posrednika, ki je uspešno opravil svoj posel. Zavezanka si je s pogodbami o posredovanju izgovorila plačilo za posredovanje v višini 2% + DDV od soglasne pogodbene cene nepremičnine, v nekaterih posameznih primerih pa 1 % + DDV. Višina pogodbene kazni, ki jo je zavezanka določila s pogodbo o posredovanju potrošnikom znaša kar 4% od soglasne prodajne pogodbene cene, kar je še enkrat več oziroma v nekaterih primerih štirikrat toliko, kot bi bila zavezanka od konkretnega naročitelja oziroma potrošnika upravičena terjati za plačila za svoje storitve posredovanja, to pa je nesorazmerno visoko glede na plačilo, ki si ga je izgovorila s pogodbo o posredovanju. Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank je namreč nedoločen pravni standard, v zvezi s katerim sodišče v upravnem sporu daje določeno polje proste presoje pristojnemu tržnemu inšpektorju, da ta standard izgrajuje na podlagi dobrega poznavanja razmer na trgu in sodišče v presoji zakonitosti tovrstnih odločitev posega v odločitve pristojnega organ, če so ugotovitve o neravnotežjih očitno nerazumne ali pavšalno in brez kakršnih koli meril postavljene.

Zakon o varstvu potrošnikov v 72. členu določa ukrep prepovedi prodaje tistega blaga oziroma storitev, pri kateri podjetje uporablja nepoštene pogodbene pogoje. Družbi se prepove prodaja (le) tistega blaga oz. storitev, v zvezi s katerimi uporablja nepoštene pogoje, zato je ukrep ožji od prepovedi opravljanja dejavnosti, ki je kot poseben ukrep določen v 34. členu ZIN. V primeru, ko je izrek nekega ukrepa obvezen, ne more priti do kršitve drugega odstavka 7. člena ZIN, po katerem inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Seznanitev s spremembami splošnih pogojev in s tem s spremembo naročniške pogodbe je bistvena, ker ima potrošnik v tem primeru pravico brez odpovednega roka in brez sankcije odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinja.

Pogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.

S pogodbenim pogojem, s katerim je potrošnik seznanjen šele po sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu in po opravljeni registraciji s poslanim sms sporočilom (pogodbeni pogoj v postopku registracije sledi fazi, ko potrošnik pošlje sporočilo, s katerim aktivira dostop) tožnica v bistvu doseže, da takšno pogodbo, za katero je potrošnik utemeljeno mislil, da je sklenjena za določen čas, podaljša za nedoločen čas, če potrošnik v relativno kratkem roku ne sporoči, da podaljšanja ne želi. S takšnim pogojem je tožnica tudi po presoji sodišča povzročila, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval ob sprejemu ponudbe o 14- dnevnem brezplačnem dostopu.

Ker so Splošni pogodbeni pogoji dobave in nakupa zemeljskega plina iz omrežja sprejeti na osnovi direktnega pooblastila iz petega odstavka 70. člena EZ in ker so soglasodajalci tako Javna agencija RS za energijo kot zainteresirane občine, predstavljajo splošni pogoji splošni akt, ki je bil izdan za izvrševanje javnih pooblastil po določbah 6. člena ZUP (načelo zakonitosti), katerega morajo pri svojem delu v upravnih postopkih upoštevati tudi inšpekcijski upravni organi.

Zagotovitev deklaracije pri prodaji blaga potrošnikom je dolžnost prodajalca.

Ker cene blaga niso bile označene, je pristojni inšpektor utemeljeno na podlagi druge alinee 72. člena ZVPot izdal odločbo, s katero je prepovedal prodajo blaga do odprave pomanjkljivosti.

Podjetje, ki blagu priloži navodilo za uporabo, ki ne vsebuje slikovnega prikaza blaga v slovenskem jeziku, temveč se glede tega sklicuje na originalno navodilo v tujem jeziku, krši 2. odstavek 33. člena ZVPot, saj tako navodilo za povprečnega potrošnika ni lahko razumljivo, niti ni v celoti v slovenskem jeziku. Slikovni prikaz nekega blaga, ki se s prevodom sicer ne spremeni, namreč vsebuje tudi imena posameznih delov blaga, ki pa morajo biti prevedena v slovenski jezik.

Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji.

Pritožbeni ugovor tožeče stranke, da izrek odločbe ni določen, ker vsebuje le tip oz. model proizvoda, ne pa tudi njegove serijske številke, se nanaša na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, zato takega ugovora v tem - izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj bi ga morala tožeča stranka uveljavljati v pritožbenem postopku zoper odločbo organa prve stopnje, ki je v tem primeru izvršilni naslov.