52. člen ZVPot-UPB2

Sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je mogoče izdati le ob izrecnem pripoznanju tožbenega zahtevka, ne pa tudi v primeru, ko je tožena stranka pasivna. Sankcija za primer pasivnosti stranke v pravdnem postopku je, da se štejejo trditve nasprotne stranke za priznane (drugi odstavek 214. člen ZPP). Tožeča stranka od s tožencem sklenjenih pogodb o plačilu že dobavljenega blaga na obroke ni odstopila, temveč zahteva izpolnitev sklenjenih pogodb. Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve ni 52. člen ZVPot, pač pa sta to sklenjeni pogodbi in določila OZ o dolžnosti izpolnitve obveznosti – 9. člen in prvi odstavek 239. člena OZ.

V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe. Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.

Predvsem neupoštevanje, da je pojem leasing zbirni pojem, sestavljen iz vrste pojavnih oblik, povzroča napake pri analiziranju pravne narave konkretne pogodbe.

V obravnavanem primeru ne gre za odstop od pogodbe pri prodaji na obroke tožeče stranke kot prodajalca, ali za njen zahtevek za plačilo preostale kupnine zaradi določenega števila že zapadlih obrokov, ampak le za plačilo že zapadlih (vseh) obrokov kupnine. Tožbeni zahtevek tožeče stranke torej ne predstavlja vtoževanja še preostale kupnine, to je nezapadlih obrokov po pogodbi na obroke, ampak izpolnitev obstoječe (nerazvezane) pogodbe na obroke. Materialnopravna podlaga za odločitev o takšnem zahtevku pa ni 52. člen ZVPot, ampak Pogodba o prodaji na obroke.

(Že) zahtevek za vrnitev predmeta leasinga ali zakupa (najema) vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe, to pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže. Leasingodajalec ne more pred rednim zaključkom pogodbenega razmerja predmeta leasinga odvzeti leasingojemalcu in hkrati od njega zahtevati izpolnitve njegove (glavne) pogodbene obveznosti, to je plačila (vseh) dogovorjenih leasing obrokov, razen če je izrecno dogovorjeno drugače (dogovorjeni način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa).

Pri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.

Če sta se stranki dogovorili, da bo vozilo prešlo v toženčevo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, je potrebno uporabiti določbe ZVPot o prodaji na obroke (56. člen ZVPot v zvezi s 2. in 3. odst. 1 člena ZVPot). Te določbe pa so kogentne narave, in sicer v smislu, da jih pogodbene stranke z drugačnim dogovorom ne morejo spremeniti v škodo kupca. Po določbi 3. odst. 55. člena ZVPot so določila pogodbe o prodaji na obroke, ki bi bila za potrošnika manj ugodna od določb tega poglavja, razen določil o lastninskem pridržku, nična. V 52. členu ZVPot je določeno, v katerih primerih lahko prodajalec zahteva od kupca plačilo vseh tudi še nezapadlih obrokov kupnine. Tako lahko po 4. odst. tega člena prodajalec, tudi če ne odstopi od pogodbe, zahteva od potrošnika, da plača ves ostanek kupnine, če mu pred tem pusti dodaten petnajstdnevni rok, vendar pa lahko to stori, le če pride potrošnik v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine (2. odst. 52. člena ZVPot). Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da je za pogodbo o finančnem leasingu (v splošnem) značilno, da leasingodajalec ne prevzame tveganja glede izročitve predmeta leasinga ter d