Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi

(1)S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87 in 12/89 ter Uradni list RS, št. 39/90, 27/91, 72/95, 13/96 – kartografski del, 11/99 in 4/03) in prostorskih sestavin Družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96 – kartografski del, 11/99 in 4/03) sprejme državni lokacijski načrt za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelal ZEU-družba za načrtovanje in inženiring, d.o.o, Murska Sobota, pod številko LN – 29/03, junija 2004.

(1)Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi (v nadaljnjem besedilu: uredba) določa: ureditveno območje, zasnovo urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določil te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj, in v prostorih Mestne občine Murska Sobota ter občin Križevci, Ljutomer, Radenci in Veržej.

(3)Oznake, navedene v členih 5, 7, 8, od 11 do 16, 18, 19, 21 in 25, so oznake objektov in ureditev iz kartografskega dela državnega lokacijskega načrta.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega območje visokovodnega nasipa ter območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.

(2)Območje visokovodnega nasipa z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: k.o. Hrastje Mota: 740/1, 742/1, 742/2, 745/2, 746, 748/3, 749/1, 750/3, 751/1, 752/1, 752/2, 752/3, 752/4, 753/1, 753/2, 753/3, 754/1, 754/2, 754/3, 755/2, 755/3, 756/1, 757/3, 758/1, 789, 790/1, 791, 797/3, 799, 800/1, 804, 805, 806, 807, 812, 813, 815, 1808; k.o. Vučja vas: 696, 956, 957/3, 957/4, 958/1, 958/2, 958/3, 1021/3, 1028/5, 1029/1, 1029/2, 1029/4, 1035/1, 1035/2, 1035/3, 1035/4; k.o. Stara Nova vas: 151/5, 152/3, 161/1, 1282, 1275, 1274/1, 1252, 1255, 1250, 1258, 1238, 1254, 1257; k.o. Krog: 1039/2, 1040/2, 1041/3, 1041/4, 1042/2, 1043/2, 1044/2, 1045/2, 1046/2, 1047/2, 1048/2, 1049/2, 1050/2, 1051/2, 1052/5, 1052/8, 1053/2, 1054/2, 1055/2, 1056/2, 1057/2, 1058/2, 1059/2, 1060/2, 1061/2, 1062/2, 1088/2, 1089/2, 1090/2, 1091/2, 1093/2, 1094/2, 1095/2, 1097/2, 1098/2, 1099/2, 1100/2, 1101/2, 1102/3, 1102/4, 1103/2, 1104/3, 1104/4, 1105/2, 1106/2, 1108/2, 1109/2, 1110/2, 1111/2, 1112/3, 1112/4, 1113/2, 1114/2, 1115/2, 1116/2, 1117/1, 1117/2, 1118, 1119, 1120/2, 1121, 1123/2, 1124/2, 1127/2, 1128/2, 1131/3, 1131/4, 1132/2, 1135/2, 1136/2, 1139/2, 1140/2, 1143/2, 1144/2, 1147/2, 1151/9, 1151/10, 1151/11, 1151/15, 1153/1, 1153/2, 1153/3, 1153/4, 1153/5, 1153/6, 1154/1, 1154/3, 1154/4, 1154/5, 1155/2, 1156/3, 1156/4, 1157/1, 1157/2, 1158/2, 1159/2, 1601, 1654, 1655, 1656; k.o. Krapje: 99, 109, 110, 112/1, 113/1, 113/2, 113/3, 116/1, 116/2, 117/1, 117/2, 166/2, 166/3, 167/1, 167/2, 168/1, 168/2, 168/3, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 178, 179, 181/1, 206/1, 206/2, 206/3, 206/38, 206/39, 206/4, 206/40, 206/41, 206/5, 207/35, 207/36, 207/37, 207/38, 209, 211, 212/1, 212/3, 212/5, 212/59, 212/65, 212/72, 212/77, 212/78, 490/1, 490/2, 490/3, 490/5, 491/2, 491/3, 493, 494/1, 494/2, 495, 496, 499, 500, 501, 502, 505/1, 505/2, 506/1, 506/2, 507/1, 507/2, 511/1, 511/2, 512/1, 512/2, 518/1, 518/2, 519/1, 519/2, 523/1, 523/2, 524/1, 524/2, 528, 529, 551/10, 551/11, 551/13, 551/14, 551/15, 551/4, 551/5, 551/7, 551/9, 556/100, 556/103, 556/104, 556/107, 556/108, 556/109, 556/112, 556/119, 556/123, 556/124, 556/125, 556/126, 556/190, 556/196, 556/199, 556/200, 556/201, 556/202, 556/206, 556/207, 556/208, 556/209, 556/210, 556/211, 556/212, 556/213, 556/223, 556/225, 556/227, 556/229, 556/231, 556/242, 556/95, 556/96, 556/99, 557/17, 557/18, 557/19, 557/2, 557/20, 557/21, 557/22, 557/23, 557/24, 557/25, 557/29, 557/3, 557/30, 557/31, 557/32, 557/33, 557/34, 557/35, 557/40, 573/1, 573/2, 573/3, 573/4, 575/1, 575/2, 575/3, 575/4, 576/22, 576/23, 576/24, 576/25, 576/26, 576/27, 576/29, 576/30, 576/31, 576/33, 576/34, 576/35, 576/40, 576/41, 576/42, 576/43, 576/44, 576/45, 576/46, 576/47, 576/48, 576/49, 576/8, 576/9, 581/17, 581/20, 581/21, 581/24, 581/25, 581/26, 607/1, 607/4, 608/1, 608/3, 609/1, 609/2, 610/1, 610/2, 610/3, 611, 614, 627/1, 627/2; k.o. Bučečovci: 1185/1, 1185/4, 1186/1, 1186/2, 1187, 1188/1, 1188/2, 1189, 1190, 1191, 1192, 1193, 1194, 1195, 1196, 1197, 1202, 1203, 1204, 1205, 1206, 1207, 1215; k.o. Bunčani: 362/1, 363, 375, 376, 378, 381, 382, 385, 386/1, 386/2, 403, 406, 410, 413, 417/1, 418, 420, 430, 433, 504/16, 504/17, 506, 522, 592/2, 594/3, 604/2, 605/2, 606/2, 619/2, 620, 622/2, 623/3, 685, 703, 723, 729/2, 731/2, 732/2, 744, 745, 746, 757, 758, 759, 760, 761, 764, 765, 773, 775, 795, 796, 797, 798, 799, 801, 802, 803/2, 808, 811, 824, 825; k.o. Veržej: 423, 424, 425, 473/1, 474, 505/193, 505/196, 505/213, 505/214, 505/215, 505/222, 505/223, 505/228, 505/232, 505/234, 505/235, 505/236, 505/237, 505/238, 505/239, 505/324, 505/325, 505/326, 505/327, 505/338, 505/339, 505/340, 505/473, 505/489, 505/490, 505/504, 505/580, 505/581, 505/582, 505/623, 505/629, 505/630, 505/631, 505/635, 505/636, 505/638, 505/691, 505/695, 505/696, 541, 543/1, 556, 559, 612/104, 612/106, 612/119, 612/95, 612/96, 612/97, 612/98, 738/2, 740/1, 740/2, 742/1, 742/3, 743/1, 743/2, 775, 776/1, 776/2, 776/3, 776/4, 776/5, 776/6, 776/7, 796/1, 796/2, 796/3, 797/1, 797/2, 798/1, 798/2, 799, 801/3, 801/4, 810/2, 811, 812, 849, 850, 851, 855/2, 856/1, 857/1, 858, 861/1, 861/2, 862, 863, 866, 882, 883, 885/2, 886/1, 887/1, 887/2, 888, 889, 890, 892, 893, 894, 895/1, 895/2, 896/2, 896/3, 941, 944, 946, 950, 953, 954, 955, 958, 959, 960, 961, 964/1, 965/1, 966/1, 969, 970, 972/2, 973, 975/1, 978/1, 979, 981/1, 983, 985/1, 987, 991, 992, 993, 994/1, 994/2, 995/1, 995/2, 996, 997, 1000, 1003, 1040, 1090, 1195/2, 1199, 1201, 1204/1, 1204/3, 1204/4, 1210/2, 1227/1, 1231/2, 1232, 1233/1, 1233/3, 1234, 1240, 1241, 1243, 1245, 1246, 1247, 1248, 1249, 1250, 1251, 1252, 1266, 1267, 1268, 1269, 1270, 1272, 1273, 1274, 1275, 1276, 1277, 1278, 1279, 1284, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293, 1294/1, 1294/2, 1295, 1296, 1297, 1298, 1299, 1305, 1657, 1659/2, 1660, 1661/1, 1661/2, 1664, 1693, 1720, 1721, 1722, 2022/1, 2022/2, 2023.

(3)Območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po naslednjih katastrskih občinah: a)     obstoječe krajevno zračno NN omrežje (demontaža zračnega kabla in nadomestitev z novim zemeljskim NN vodom): k.o. Veržej: 1721, 1233/1, 505/214, 505/215, 505/504, 505/580, 505/623; b)     obstoječi telekomunikacijski vod – koaksialni in optični kabel (položitev zaščitne PE cevi): k.o. Veržej: 1233/1, 505/631, 505/630; c)     krajevno zračno TK omrežje (demontaža zračnega kabla in nadomestitev z novim zemeljskim TK vodom): k.o. Veržej: 1664, 1233/1, 505/582, 505/213; d)     obstoječi magistralni plinovod (zaščita z armiranobetonskimi ploščami): k.o. Veržej: 1234, 505/326.

Ureditveno območje obsega: a)     območje visokovodnega nasipa z vsemi objekti in ureditvami, b)     območje ureditve robnega prostora; gozdnih, kmetijskih, poseljenih površin in drugih kontaktnih območij, c)     območj ureditve obstoječih vodotokov in jarkov, d)     območja prestavitev in ureditev komunalnih, energetskih in ostalih infrastrukturnih objektov in naprav, e)     območja prestavitev in ureditev cest in poti, f)      območja ukrepov za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin.

(1)Trasa visokovodnega nasipa poteka po desnem bregu Mure od Cvena do Vučje vasi od km 8+587 do km 20+976. Skupna dolžina obravnavane trase nasipa je 12,37 km. Nasip se širi na vodno in na zračno stran.

(2)Oblika saniranih nasipov bo sledila trapeznemu profilu z različnimi nakloni od 1: 1, 1: 2 do 1: 5 s širino krone nasipa 4 m. Pri naklonih strmejših brežin se uporabi stabilnostno kvalitetnejši material. Tesnitve temeljnih tal pod nasipom se izvedejo, če bodo nadaljnje geološke raziskave pokazale, da je to potrebno. Naklon brežine saniranega nasipa od roba vrha obstoječega nasipa do vrha saniranega nasipa je 1: 3 m. Saniran nasip se zatravi.

(3)Za sanacijo in nadvišanje nasipov se material pridobi iz izkopov za avtocesto na odseku Vučja vas–Beltinci, v skladu z dogovorom o dobavi materiala za potrebe sanacije in izgradnje visokovodnih nasipov na levem in desnem bregu reke Mure v okviru predvidenih presežkov materiala gradnje avtocestnega odseka Cogetinci–Vučja vas (DARS, št. 18/02), ki je sklenjen med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za okolje, prostor in energijo, Agencijo Republike Slovenije za okolje in Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.

Na celotnem odseku je niveleta krone nasipa okoli 1,2 m nad Q100 Mure od tega je 80 cm varnostna višina, 40 cm pa predstavljajo pričakovani posedki nasipa. Višina nasipa nad terenom je od 1,5 m do 4,6 m v povprečju okoli 3 m. Obstoječ nasip se ohrani, vrh nasipa služi za transportno pot za dovoz materiala. Po sanaciji nasipa bo po vrhu obstoječega nasipa speljana vzdrževalna pot v širini 3 m. Nasipi so načrtovani v različnih tipih: a)     Tip A – razširitev nasipa na zračno stran z naklonom brežine 1: 5; b)     Tip B – razširitev nasipa na vodno stran z naklonom brežine 1: 5; c)     Tip C – je predviden na odcepu, kjer danes še ni visokovodnega nasipa z naklonom na zračni in vodni strani 1: 5. Ko bodo podani detajlnejši podatki o karakteristikah materiala, ki se bo vgrajeval v nasip, bo morda možno predvidene blage naklone 1: 5 izvesti v strmejšem naklonu; d)     Tip D – predstavlja nadvišanje obstoječe poljske poti z vgradnjo kvalitetnejših materialov in so tako nakloni brežin strmejši – naklon zračne strani 1: 1,5, naklon vodne strani 1: 2. Širina poti na vrhu nadvišane poti je 3 m, širina utrjenega vozišča 2,5 m. Kot material za nadvišanje poti ni predviden material iz izkopa avtoceste, pač pa peščeno-gramozni material.

(1)Za odvod voda se v nasipu izvedejo novi prepusti, obstoječe pa se ustrezno podaljša in uredi z vtočnim objektom, z iztočno glavo in povratno zaklopko ali zapornico oziroma z iztočnim objektom in zapornico.

(2)Za podaljšanje obstoječih prepustov so predvidene AB cevi ustreznih dimenzij in betonski objekt na odseku 14.

(3)Zaradi čistilne naprave v Veržeju se nasip širi na vodno stran, kjer bo zasipan del meandra mrtvice reke Mure. Zato se med 14+280 do km 14+390 prestavi meander v enaki širini in globini kot obstoječi.

(1)Investitor v času gradnje in v času obratovanja zagotovi dostop do vseh objektov in zemljišč. V primeru, da se med in po končani gradnji na terenu pokaže potreba po dostopu do objektov ali zemljišč, investitor ponovno preveri takšno potrebo in zagotovi dodaten dostop.

(2)Deviacije cest in poti: preko nasipa se izvede 29 prehodnih ramp. Širina ramp je 3 m, utrjene so z gramoznim nasutjem v debelini 30 cm in naklonu 1: 10, razen rampe R13. Rampa R13 se do začetka krone nasipa izvede v širini 3 m, utrdi se s tamponskim nasutjem 30 cm in preplasti s 6 cm asfaltom – BNOS, v nadaljevanju se izvede v gramozu.

(3)Prestavitev obstoječih poti: ob sami trasi nasipa so na nekaterih odsekih obstoječe poti, ki se jih ustrezno nadomesti z novimi. Širina prestavljenih poti je 3 m, utrjene bodo z gramoznim nasutjem v debelini 30 cm.

(4)Regionalna cesta R 439 Murska Sobota–Ljutomer prečka nasip v km 14+500. Niveleta ceste je nižja kot je predvidena niveleta nasipa, zato se v primeru visoke vode ta del ustrezno zavaruje. Na tem delu se uredijo oziroma podaljšajo cevni prepusti.

(5)Stik nasipa z železniško progo je med km 12+700 in km 12+735. Na tem delu se nasipno telo visokovodnega nasipa naveže na obstoječi nasip železniške proge. V prehodu visokovodnega nasipa na nasip železniške proge, se v primernem naklonu izvedeta rampi, ki se zavarujeta s kamnometom.

(6)Stik nasipa z avtocesto: s sanacijo nasipov se v km 18+730 in km 18+794 visokovodni nasip priključi na nasip avtoceste. Niveleta visokovodnega nasipa je nižja od nivelete avtoceste. Vse ostale ureditve okrog avtoceste, v katere poseže nasip, se funkcionalno uredijo kot je določeno v drugih členih te uredbe.

(7)Deviacije poti preko nasipov (rampe) za premostitev obravnavane trase nasipa se izvajajo po principu tipske rampe, kot je predvidena na tej trasi nasipa razen na odseku, kjer je obstoječi prehod asfaltiran. Tako je predvidena ureditev rampe v naklonu 1: 10 z ustrezno gramozno oziroma tudi asfaltno utrditvijo. Ob trasi nasipa so na nekaterih odsekih obstoječe poti, ki se jih ustrezno nadomesti z novimi.

Na visokovodnih nasipih je dopustna izvedba kolesarskih povezav po predhodni pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za vode.

(1)Zaradi izgradnje visokovodnega nasipa se prestavi, zamenja oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav poteka v skladu z določbami te uredbe in projektnimi pogoji, ki so sestavni del tega državnega lokacijskega načrta.

(2)Na območju državnega lokacijskega načrta so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih infrastrukturnih objektov. Posegi na območju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja vodne infrastrukture. Za vse posege na območju državnega lokacijskega načrta se pridobi soglasje lastnika objekta.

(1)Pri križanju električnih vodov z visokovodnim nasipom se upošteva varnostno višino, ki znaša minimalno 7 m, minimalno oddaljenost stebra od roba glavne ceste, ki znaša 6 m ter minimalni kot križanja z visokovodnim nasipom, ki znaša 30°. Kadar posebni ukrepi niso predvideni se upošteva splošne varnostne ukrepe, predvsem pa kontrola varnostne višine pri maksimalnem povesu vodnikov. Pri križanju visokonapetostnih in nizkonapetostnih kablovodov z visokovodnim nasipom se prav tako upošteva vse pogoje upravljavca. V celotni dolžini prečkanja se vsi kablovodi zaščitijo s PC cevjo DN 110.

(2)Nizkonapetostno omrežje: zaradi prečkanja nizkonapetostnega zračnega voda v km 14+701 se v območju nasipa zračno omrežje demontira in nadomesti z zemeljskim kablom, položenim v zaščitno PC cev DN 110, v dolžini 245,00 m.

(3)Vsa križanja se obdelajo v skladu s pogoji upravljavca Elektro – Slovenije, d.o.o., in pod pogoji Elektro – Maribor, OE Murska Sobota in Gornja Radgona.

(1)V fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se detajlno obdela križanja in približevanja neposredno prizadetih in ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medsebojni odmiki). Vsa križanja se obdela v skladu s pogoji upravljavca Telekom Slovenija.

(2)Na območju visokovodnega nasipa se zaščiti naslednje telekomunikacijske vode:

-        prečkanje nasipa z zemeljskim koaksialnim kablom v km 14+512: v območju nasipa se položi PE zaščitna cev;

-        prečkanje nasipa z zemeljskim optičnim telekomunikacijskim omrežjem v km 14+520: pred izvedbo nasipa se izvede zaščito s položitvijo kabla v zaščitno cev PVC Ř 125 in dodatno položi še eno PVC cev pod nasipom, ob cesti Veržej–Murska Sobota (optični in koaksialni kabel);

-        prečkanje nasipa z zračnim krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v km 14+752: v območju nasipa se zračni kabel demontira in nadomesti z zemeljskim kablom, položenim v zaščitno alkaten cev DN 110, v dolžini 110 m.

Na območju prečkanja nasipa z magistralnim plinovodom v km 13+932 se izvede utrditev in zaščita z armiranobetonskimi ploščami v dolžini 26 m.

(1)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov vsebuje načrt krajinske arhitekture. Načrt vsebuje oblikovalske rešitve v zvezi z oblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem površin v kontaktnem prostoru, rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov in jarkov. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za visokovodni nasip se upošteva naslednje pogoje za urbanistično in krajinsko oblikovanje:

-        oblika zemeljskega nasipa se izvede v trapeznem profilu z nakloni od 1: 5, 1: 1,5 in 1: 2 ter tudi 1: 3;

-        zaključki nasipov v stiku s krono nasipa in nožico nasipa se izvedejo z mehkimi linijami oziroma z zaokroženimi linijami zgoraj omenjenih stikov oziroma robov nasipov;

-        ob oblikovanju elementov nasipa in robnega območja se upošteva elemente krajinskih vzorcev, ki jih zasledimo na območju obdelave.

(2)Poleg oblikovanja samega visokovodnega nasipa so načrtovane tudi naslednje ureditve:

-        prehod nasipa v obstoječi teren se uredi v mehkih prehodih – na območju gozda, gramoznic, kmetijskih površin itn.,

-        zasaditev zračne in vodne strani visokovodnega nasipa na območjih zasipa depresij,

-        na območju državnega lokacijskega načrta so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih infrastrukturnih objektov. Posegi na območju ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja vodnogospodarskih objektov. Za vse posege na območju državnega lokacijskega načrta se pridobi soglasje lastnika objekta.

(3)Odseke obstoječih poti in drugih rab, ki po sanaciji in izgradnji visokovodnega nasipa in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč: urbana raba, kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji, obvodna vegetacija, nadomestni biotopi itn.

(4)Med sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov se vegetacijo odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve v največji možni meri upoštevajo vzorec naravne in kulturne krajine, vrstno sestavo in značilne oblike vegetacije na območju obdelave.

(5)Na odseku od km 14+956 do km 14+942 se nahaja greznica ene izmed stanovanjskih hiš na vodni strani nasipa in sicer v nožici nasipa. Saniran nasip prekrije greznico, zato se zagotoviti ustrezno nadomestitev.

(6)Zaradi sanacije in izgradnje visokovodnih nasipov bo prišlo do posegov tudi na poselitvenih območjih (od km 14+562 do km 14+954 – Veržej in od km 9+379 do km 9+525 – Krapje). Na teh odsekih se posveti posebna pozornost skrbnemu deponiranju vrhnje plasti obstoječega nasipa, ki se deponira znotraj meje telesa visokovodnega nasipa, s čim manjšim poseganjem v poseljene površine.

(1)Pred pričetkom pripravljalnih del oziroma gradnje se opravi fotografsko in filmsko dokumentacijo obstoječega visokovodnega nasipa.

(2)Pri sanaciji in izgradnji nasipov se zagotovi biološki naravovarstveni nadzor, ki ga bo izvajal naravovarstveno usposobljen biolog.

(3)V času gradnje se gradbišče omeji tako, da ne bo dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, dodatne transportne poti in deponije materiala za gradnjo), zato se izdela projekt organizacije gradbišča. V času gradnje se v največji možni meri ohrani obstoječo vegetacijo, gradnjo prilagodi življenjskim ciklom rastlin in živali. Posek gozda se v čim večji meri izvaja v jesenskih in zimskih mesecih. V naravno okolje je prepovedano odlagati gradbeni material. Poškodbe, ki bodo nastale ob gradnji nasipa se sanira, vegetacijo pa ponovno zasadi.

(4)Po gradnji se oblikuje zlasti tiste odseke, kjer nasip posega v gozd. Zasaditev se prilagaja obstoječemu krajinskemu vzorcu z izključno avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(5)Pri izvedbi je poseg v območje rokava ter območje reke Mure na vodni strani čim manjši.

(6)Na odseku od km 12+728 do km 15+040 se na in ob trasi nahaja naravni spomenik Veržejski logi, rastišče narcis. Trasa nasipa in širitev na vodno oziroma zračno stran sta načrtovani tako, da bodo ti travniki ohranjeni v največji možni meri. Odsek rastišča narcis je. Na območju rastišča narcis je potrebno omejiti gradbišče in ohraniti vse površine izven območja saniranih nasipov. Ukrep se upošteva na celotnem odseku od km 12+444 do km 14+449, ki leži v bližini naravnega spomenika in na katerem so bile v zadnjih letih evidentirane narcise. Ravnanje in varovanje z rastišči narcis se izvaja v skladu z določili, ki jih bo podal Zavod za varstvo narave.

(1)Za omejitev vpliva na habitatne tipe z zelo visoko in visoko naravovarstveno vrednostjo se v projektu določi čim ožje gradbišče, prav tako se na teh odsekih ne odvija transport, deponira vgradni material ali predvidi parkirišče in obračališče za gradbeno mehanizacijo (delovne stroje, kamione itn.): a)     odseki, kjer z gradnjo posežemo na habitatne tipe z zelo visoko naravovarstveno vrednostjo, so:

-  od km 8+932 do km 9+009,

-  od km 9+805 do km 9+830,

-  med železnico in km 12+833,

-  od km 14+259 do km 14+442,

-  od km 16+210 do km 16+310,

-  od km 16+699 do km 16+735,

-  od km 17+485 do km 17+532,

-  od km 18+875 do km 18+910; b)     odseki, kjer se s sanacijo in izgradnjo približamo zelo visoko ovrednotenim habitatnim tipom, so:

-  od začetka trase pa do km 9+083,

-  od km 9+558 do km 10+095,

-  od km 13+300 do km 13+368,

-  od km 15+872 do km 16+039,

-  od km 17+147 do km 18+085,

-  od km 18+316 do km 18+875.

(2)Posek gozda na trasi se izvede v jesenskih in zimskih mesecih.

(3)Ob nasipih se zasadijo avtohtone rastlinske vrste. V primeru razrasti agresivnejših pionirskih rastlinskih vrst (npr. robinija, črni bezeg, leska) se v času vsakoletnega urejanja nasipov v največji možni meri odstranijo.

(4)V primeru zasipanja celotne vodne površine ali delnega zasipa se pred posegom vodne živali pobere iz vode (ribe, raki) in premesti na drugo lokacijo. V primeru delnega zasipa se zavaruje živali pred negativnimi vplivi v času gradnje (npr. kaljenjem, zasipavanjem bivališč itn.). V naravno okolje je v času gradnje prepovedano odlagati gradbeni material. Navedeni ukrepi se izvajajo na odsekih:

-        odsek od km 8+932 do km 9+09 – delni zasip vodne površine na zračni strani,

-        odsek od km 9+811 do km 9+848 – poseg v gramoznico,

-        odsek od km 10+903 do km 11+255 – v neposredni bližini nadvišanja se nahaja vodna površina, kjer je zaradi bližine nasipa možen poseg v vodno površino,

-        odsek od km 14+297 do km 14+335 – načrtovana prestavitev mrtvice,

-        odsek od km 18+875 do km 18+915 – zasip mrtvice in podaljšanje prepusta in

-        odsek od km 19+980 do km 20+17 – možen poseg v rob rokava mrtvice. Zaščita in urejanje navedenih območij se izvaja v skladu z določili naravovarstvene službe.

(5)V času gradnje in tudi po končani gradnji se ohrani povezave med rokavi Mure in potoki na vodni in zračni stran nasipa (prepusti skozi nasip). To je pomembno predvsem zaradi ohranjanja vodnih habitatov in biodiverzitete na zunanji strani nasipov, kakor tudi zaradi nemotene selitve vodnih živali po vodnem telesu.

(6)Na odsekih, kjer je predviden poseg v vodno površino, se izvaja sanacijo nasipa izven drstitvene sezone, ki je od aprila do junija.

(7)V času gradnje se zagotovi stalen naravovarstveni nadzor. Ribiškim družinam in Zavodu za ribištvo Slovenije se v času sanacije in izgradnje dostavlja poročila o naravovarstvenem nadzoru, ki bo zagotovljen kot stalen nadzor. Štirinajst dni pred pričetkom izvedbenih del za posamezni odsek se obvesti ribiški družini Murska Sobota in Gornja Radgona, da izvedeta ali organizirata preventivne elektroizlove rib na predelu posega in predelu možnega vpliva posega.

(8)V času gradnje se zagotovi stalen naravovarstveni nadzor in občasen naravovarstveni nadzor okolice nasipov po izgradnji nasipov.

(1)Med gradnjo izvajalec upošteva določila uredbe, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju. Odmika roba gozda od vznožja nasipa naj ne bo (posek se izvede natanko do vznožja nasipa oziroma še manj, tako da se ob vznožju stebla dreves delno zasipajo). Odmik gozda od spodnjega roba nasipa ne sme biti večji od 5 m. Prepovedano je vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zemeljska dela naj se izvajajo v času mirovanja vegetacije. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozd in gozdni rob se prične sanirati že v času gradnje.

(2)Rekultivacija nasipov se izvaja z drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki so že prisotne v okolici. V nove zasaditve ni dovoljeno vključevati robinije. Travnate površine se zaseje z avtohtono travno mešanico.

(3)Gozdne ceste in vlake se ohranijo oziroma se jih ustrezno prestavi in poveže z obstoječim prometnim omrežjem ter degradirane odseke obnovi. Posegi zaradi ureditve gradbišča, gradbenih poti in gradnje znotraj gozda niso dovoljeni.

(4)Predhodno se za posege pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pred gradnjo se obvesti Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota, da opravi odkazilo drevja in dogovori o detajlih.

(1)Predvideno gradbišče, eventualne trajne ali začasne deponije materiala, gradbiščne in obvozne poti ne smejo posegati v območja varstva kulturne dediščine.

(2)Pred pričetkom del se zagotovi dokumentiranje kulturne dediščine in stanja prostora na širšem območju posega (foto in video posnetke) po navodilih ZVKDS OE Maribor.

(3)Med km 12+212 in km 12+245 je enota kulturne dediščine Veržej–mejni kamen št. 2 EŠD 7600. Mejni kamen se začasno umakne ter zavaruje pred poškodovanjem in uničenjem. Po končanih delih se mejni kamen ponovno namesti ter primerno uredi. Z novo ureditvijo mora soglašati pristojna služba varovanja nepremične kulturne dediščine.

(4)Na lokacijah, kjer so predvidena zemeljska dela se zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. V primeru arheoloških najdb se zagotovi izvedbo zaščitnih izkopavanj, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki.

(5)Med izvedbenimi deli je potreben stalen arheološki nadzor, ki v primeru najdb preide v zaščitna arheološka izkopavanja.

(1)Zagotovi se čim manjše poseganje na kmetijske površine in ravnanje z rodovitno prstjo skladno z določili 20. člena te uredbe. Na območju, kjer visokovodni nasip poteka preko kmetijskih površin, se te rekultivira in uredi tako, da je zagotovljena nadaljnja kmetijska proizvodnja.

(2)V času gradnje in v času obratovanja se zagotovi dostop do kmetijskih zemljišč na vodni in zračni strani. Poškodovane poljske poti se po posegu sanira. Poškodovani prehodi preko nasipov se prav tako sanirajo omogoči se dostop do kmetijskih površin z zračne na vodno stran nasipov.

(3)Na območjih, kjer trasa visokovodnega nasipa poteka ob kmetijskih pridelovalnih površinah, se zagotovi stalno vlažnost transportnih in gradbenih površin, s čimer bo zmanjšanja zaprašenost kmetijskih kultur v okolici.

(4)Na odseku od km 12+735 do km 20+915, kjer so bile izvedene melioracije, se eventualne poškodbe na osuševalnih sistemih sanira tako, da se zagotovi njihovo nadaljnje delovanje. Po končani gradnji investitor zagotovi prilagoditev melioracijskih sistemov novemu stanju, ga ustrezno sanira in uredi.

(1)Zgornjo humusno plast se pravilno odgrne, začasno in ustrezno deponira ter ponovno vgradi na površino predvideno za sanacijo (nasipi, poškodovana tla itn.). Sanacija nasipov in ostalih poškodovanih zemljišč se prične v fazi izgradnje visokovodnih nasipov.

(2)S prstjo se ob odgrinjanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljino. V sklopu izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z občinskimi odloki.

(3)Gradnja, transport in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo se izvajajo tako, da bo s posegi prizadetih čim manj tal. Gradbena dela, transport in druge ureditve se izvajajo na manj kvalitetnih tleh. S transportnih in gradbenih površin se prepreči emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine in v podtalnico.

(1)Površinske vode – Posegi v strugo in brežine se izvajajo tako, da v vodnih telesih ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Med gradnjo ni dovoljeno posegati v struge vodotokov ali stoječe vode z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine. Prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo (pranje gradbenih strojev na območju posega ni dovoljeno). Prepuste se uredi v čim krajšem času. Prepuste se po izgradnji redno vzdržuje in čisti, da ne bi prišlo do prekinitve povezave med vodami ene in druge strani nasipa.

(2)Podtalna voda in tla:

-        nasip posega (na odseku od km 9+379 do km 12+139) v III. vodovarstveno cono, ki predstavlja cono z blagim režimom varovanja vodnega vira Mota, ki je zaščiten z Odlokom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode na Moti (Uradne objave pomurskih občin, št. 30/83);

-        nasip posega (na odseku od km 20+652 do konca obravnavane trase) na tretji varstveni pas mineralnih vod radenskega vrelčnega območja (cona II A), ki je sprejet z Odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 27/84) in z Odlokom o spremembah in dopolnitvah o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 76/00).

(3)Zaradi zmanjšanja možnosti onesnaženja podtalne vode v času gradnje se:

-        transport vrši po obstoječi kroni nasipa;

-        na območju varstva vodnih virov ne izkopava v globino;

-        vgrajuje material, ki ni inerten oziroma je brez škodljivih primesi.

(4)Glede na lego gradbišča na območju zavarovanih vodnih virov in tal, so potrebni še naslednji dodatni zaščitni ukrepi:

-        investitor zagotovi izdelavo projekta zaščite gradbišča in gradbenih izkopov, ki ga predhodno odobri tudi upravljavec javnega sistema oskrbe s pitno vodo;

-        poleg osnovnega elaborata organizacije gradbišča se v tem dokumentu še posebej obdela in poudari organizacijske in druge ukrepe v smislu varovanja podtalnice med gradnjo ter izdela poslovnik oziroma načrt sanacijskih ukrepov v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal in vode;

-        na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg, obvezno se določi ustrezna deponija za odvoz kontaminirane zemljine;

-        na gradbišču ni dovoljeno skladiščiti nevarnih snovi, ki lahko povzročijo onesnaženost podtalnice, uredijo se sanitarije za osebje gradbišča;

-        izvedba del na vodovarstvenih območjih se izvaja v največji možni meri v sušnem obdobju, sicer je potrebno črpanje podtalnice za javno vodooskrbni sistem v tem času prekiniti;

-        v primeru izvajanja del na nivoju podtalnice se obvezno začasno zaustavi črpanje podtalnice za javni vodooskrbni sistem;

-        v primeru havarije oziroma dogodkov, kot je npr. razlitje goriva ali olja, ki bi lahko povzročila kontaminacijo tal in vode, se črpanje takoj prekine;

-        stanje, uporaba, oskrba, vzdrževanje gradbenih strojev in transportnih vozil mora biti v skladu z veljavno zakonodajo.

Prašenje ob transportu se omili z vlaženjem materiala in omejitvijo hitrosti transportnih vozil skozi naselja. Če se pri monitoringu izkaže, da je količina prašnih usedlin kljub temu presežena, se med prevozom kesone prekriva. Za zmanjšanje reemisije prahu v času transporta se vlaži makadamske ceste skozi naselja in redno čisti asfaltne ceste v naseljih, še zlasti ob sušnem vremenu. Izvajalci del upoštevajo normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih strojev ter naprav; tem zahtevam lahko zadostijo predvsem z dobrim vzdrževanjem gradbene in transportne mehanizacije.

(1)Prevozi s tovornimi vozili in gradbena dela na nasipu se izvajajo v dnevnem času od ponedeljka do sobote. Ta dela se ne izvajajo na praznik, če je dela prost dan.

(2)Osnovni ukrepi zmanjšanja emisije hrupa so:

-        v času gradnje v neposredni bližini stanovanjskih objektov se gradbena mehanizacija ne uporablja sočasno;

-        gradnja v bližini stanovanjskih objektov se čim hitreje zaključi;

-        hrupnejše delo se v bližini stanovanjskih objektov navzven zastre s premičnimi protihrupnimi panoji.

(3)Ker je predvidena sanacija nasipov začasen poseg v prostor lahko izvajalec gradbenih del na osnovi Zakona o varstvu okolja v povezavi z določili uredbe, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju, za čas gradnje pridobi dovoljenje za povečanje čezmerne obremenitve območja s hrupom v dnevnem času. V takšnih primerih se obvezno pravočasno in primerno obvešča prizadeto prebivalstvo o morebitnih povečanih obremenitvah s hrupom.

(1)Požarna varnost objektov ob visokovodnem nasipu bo ostala nespremenjena. Zagotovijo se dovozi za interventna vozila. Vodovode, ki jih prečka nasip, se zaščiti tako, da preskrba s požarno vodo ni okrnjena.

(2)V primeru nesreč in razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vode škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov se pred začetkom gradbenih del pripravi načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke, tla in podtalnico ter za njihovo odstranitev.

(1)Izvedba del oziroma nadvišanja nasipov se bo izvajala po posameznih etapah:

-        od km 18+755 do km 20+975,

-        od km 17+062 do km 18+755,

-        od km 15+500 do km 17+062,

-        od km 14+085 do km 15+500,

-        od km 12+730 do km 14+085,

-        od km10+417 do km 12+730,

-        od km 8+587 do km 10+417.

(2)Navedene etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

(1)Investitor sanacije in izgradnje visokovodnih nasipov in drugih ureditev določenih s to uredbo zagotovi podrobnejši načrt monitoringa za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje in izvajanje monitoringa v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva okolja in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Rezultati monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

(2)Površinske in podzemne vode: v okviru monitoringa se na obstoječih relevantnih piezometrih v primeru razlitij nevarnih snovi v času gradnje izvaja specifičen imisijski monitoring za površinske in podzemne vode v skladu s predpisi, ki urejajo monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi.

(3)Varstvo zraka: v okviru monitoringa se takoj ob pričetku gradnje začne vzorčiti prašne usedline na dveh merilnih mestih in ugotovi koncentracije prašnih usedlin ter vsebnost težkih kovin v njih. Vzorčna mesta naj bodo enaka kot pri posnetku ničelnega stanja, ki je zavedeno v poročilu o vplivih na okolje: Veržej, Spodnje Krapje.

(4)Varstvo pred hrupom: v okviru monitoringa se prve meritve hrupa opravijo takoj ob začetku gradnje (na istih merilnih mestih kot v posnetku obstoječega stanja – v poročilu o vplivih na okolje). V primeru prekoračitve predpisanih kritičnih vrednosti se izvede zaščitne ukrepe in izdela načrt monitoringa hrupa.

(5)Dodatni ukrepi: investitor na osnovi podatkov, pridobljenih iz monitoringa, zagotovi dodatne ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje stanja okolja, izboljšanje vodne infrastrukture in druge ustrezne ukrepe.

(1)Dovoz materiala na odseke ureditve bo po predhodno utrjeni kroni obstoječega nasipa. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Na določenih odsekih (arheološko najdišče in v območju habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo), se zaradi omejitev transport vrši po poljskih poteh in lokalnih cestah. Vstopne točke na nasip bodo določene v skladu s trenutno razpoložljivim materialom ter v dogovoru z občinami oziroma krajevnimi skupnostmi, pri čemer se upošteva tudi navedeno etapnost izvedbe.

(2)Pri organizaciji gradbišča se upošteva naslednje:

-        za transport se določijo obstoječe dovozne poti in ceste, ki ne vodijo skozi strnjena naselja;

-        zagotovi se odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem prometnem omrežju;

-        vse ceste in poti, ki bodo služile obvozu ali transportu pred začetkom in med gradnjo, se ustrezno uredi, po končani gradnji pa se vse nastale poškodbe sanira;

-        zagotovi se nemoteno komunalno oskrbo objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav, v času sanacije nasipov se jih zaščiti, vse eventualne nove poškodbe sanira in posege uskladi s pristojnimi organi in organizacijami;

-        v času gradnje se zagotovi zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč in v skladu z veljavnimi prepisi se odpravi v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja;

-        na vodni strani nasipov ni dovoljena izgradnja dodatne transportne poti vzdolž nožice saniranega nasipa, ta ni dovoljena niti na zračni strani na območju, ki ga porašča gozd;

-        pred pričetkom del se posname obstoječe stanje vseh lokalnih cest in dovozov, ki bodo služili kot poti na gradbišče, se jih uredi in protiprašno zaščiti;

-        v času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode.

Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi:

-        zgradi se dostope, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, bodo pa utemeljeni v času gradnje;

-        nadomesti se komunalne objekte in naprave, ki v načrtu niso evidentirani, pa se ugotovi, da so prizadeti zaradi sanacije nasipov;

-        v primeru, da bodo na objektih, napravah in ureditvah ob transportnih poteh in ob gradbišču nastale škode, ki so posledica gradnje, investitor sanira škodo oziroma plača odškodnino;

-        urejanje lastninskih razmerij se dokonča pred pričetkom gradnje;

-        nadomesti, sanira ali povrne se nastalo škodo za vse ostale objekte, naprave in ureditve, ki v načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so prizadeti zaradi sanacije in izgradnje nasipov;

-        krajane se tekoče obvešča o delih in posledicah: prašenje, vibracije, hrup itn. in možnih kratkotrajnih prekinitvah dobave pitne vode in električne energije;

-        ob kratkotrajnih prekinitvah cest in poti v naseljih in na območjih, kjer se nasipi križajo z lokalnimi cestnimi povezavami, se obvesti prebivalstvo in v tistem času uredi ustrezne obvoze.

Investitor poskrbi za primopredajo vseh odsekov cest, vodne infrastrukture, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje in pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

(1)Vse stacionaže in dimenzije visokovodnega nasipa, ostalih ureditev in objektov ter njihovo obliko, se natančneje določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih značilnosti vgradnega materiala in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, vodnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(3)Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje ta odstopanja posegajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

S sprejemom te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Dolgoročni plan Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 – 2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 5/86, 1/90 in 16/91),

-        Srednjeročni družbeni plan Občine Gornja Radgona za obdobje 1986–1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/88, 3/90 in 16/91),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Gornja Radgona v letu 1994 (Uradni list RS, št. 7/95),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986–1990 Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986–1990 za območje Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 10/00),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu 1994 in srednjeročnega družbenega plana Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letu 1994 za območje Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 17/01 v časopisu Prepih in popravek, št. 18/01),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci v časopisu Prepih, št. 25/02),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci v časopisu Prepih, št. 27/03),

-        Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Mestne občine Murska Sobota za obdobje 1986 – 2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 24/86 in 10/90 ter Uradni list RS, št. 57/99) in prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 24/86 in 7/87 ter Uradni list RS, št. 57/99, 9/00 in 14/02),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 83/03),

-        Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 7/87 in 28/87 ter Uradni list RS, št. 24/92) in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/87 in 28/87 ter Uradni list RS, št. 24/92),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 44/99 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/04),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 28/89 ter Uradni list RS, št. 8/91 in 18/92),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 50/97, 29/98 in 44/99),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 44/99),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 za območje Občine Križevci (Uradni list RS, št. 15/99, 57/99, 69/00 in 82/01),

-        Odlok o uskladitvi prostorsko ureditvenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Križevci (Uradni list RS, št. 84/01),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 28/99),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Veržej (Uradni list RS, št. 28/99),

-        Odlok o uskladitvi prostorsko ureditvenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Veržej (Uradni list RS, št. 28/99),

-        Odlok o ureditvenem načrt naselja Veržej (Uradni list RS, št. 50/97).

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto za smer avtoceste Maribor–slovensko – madžarska meja na odseku Vučja vas–Beltinci (Uradni list RS, št. 63/99) v delu, ki se nanaša na zemljišča s parcelnimi številkami 1157/1, 1157/2, 1656, 1158/2 v k.o. Krog, 1028/5, 956, 1021/3, 957/4, 957/3, 958/3, 1035/3, 1029/4, 958/1, 1035/2, 1029/2, 1035/4, 1029/1 1035/1 v k.o. Vučja vas in 1185/4, 1185/1, 1186/1, 1186/2, 1187, 1188/1, 1188/2 v k.o. Bučečovci.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 352-14/2002-7 Ljubljana, dne 15. julija 2004. EVA 2004-2511-0191 Vlada Republike Slovenije mag. Anton Rop l.

r. Predsednik