196. člen ZZZDR-UPB1

Res je, kot poudarja pritožba, da toženec denacionaliziranega premoženja v začasno upravo ni pridobil brez pravne podlage; slednjo namreč predstavlja sklep o imenovanju za skrbnika. Zagotovo pa ni nobene podlage, da bi smel toženec obdržati vse koristi, ki jih je pridobil kot skrbnik tega premoženja. V izpodbijani sodbi je obširno in pravilno obrazloženo, da je toženec te koristi dolžan deliti s tožnikom kot sodedičem. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju bi moral toženec kot dober gospodar obračunati vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo skrbnika, nato pa razliko v sorazmernem delu prepustiti tožniku. Ker tega ni storil, je tožnika neupravičeno prikrajšal. Čeprav je toženec za plačilo terjatve denacionalizacijskega zavezanca založil svoja denarna sredstva, ni upravičen do njihovega celotnega povračila. Za obveznosti v zvezi z denacionaliziranim premoženjem namreč odgovarjata oba dediča in ne le tožnik. Toženec ni upravičen niti do zahtevane revalorizacije izplačanih zneskov, saj za to ni pravne podlage. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnik kot skrbnik upravičen do nagrade za opravljeno delo. Bre

Položaj skrbnice osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost, je primerljiv s položajem izvedenca, ki opravi določeno delo po naročilu sodišča. Zato pride v poštev tudi smiselna uporaba tretjega odstavka 242. člena v zvezi z drugim odstavkom 249. člena ZPP.

Čas zapustničine smrti je pri presoji nastanka in višine stroškov nerelevanten.

Povračilo stroškov in nagrade se po 196. členu ZD veže na opravljene skrbniške dolžnosti.

Glede stroškov, ki jih revidentka uveljavlja, je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da gre za stroške, ki jih je imela revidentka kot vlagateljica v denacionalizacijskem postopku, torej sploh ne gre za stroške zaradi opravljanja skrbniških dolžnosti. Revidentka torej ni upravičena vlagateljica zahteve za izplačilo nagrade, ki jo predvideva določba 196. člena ZZZDR.

Z novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-E, Ur. l. RS, št. 47/2013) je bila dednopravna ureditev v primerih prehoda zapuščine na državo spremenjena tako, da je Republika Slovenija pridobila pravno možnost odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev (417.a do 417. d člen ZFPPIPP).

Stroški, ki so nastali, preden je nastopilo skrbniško razmerje, ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer. Toženka je glede na to, da se vsi navedeni stroški nanašajo na obdobje pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ravnala pravilno, ko je stroškovni zahtevek na podlagi 196. člena ZZZDR s 1. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnila. Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika in šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer.

Postavitev začasnega skrbnika zapuščine sodišče ne more vezati na založitev predujma za njegove stroške. Takšen pogoj iz 131. člena ZD ne izhaja.

Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika. Šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer. In šele od takrat dalje se lahko ti stroški krijejo iz varovančevega premoženja, saj gre za stroške, ki so nastali v okviru skrbništva in za osebo pod skrbništvom. Stroški, ki so nastali, preden je nastalo skrbniško razmerje, zato ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer.

Na podlagi 196. člena ZZZDR tožnik ni upravičen do povrnitve zahtevanih stroškov in bi povračilo teh stroškov, ki predstavljajo stroške varovanke, lahko kvečjemu uveljavljal v drugih postopkih.

Če sodišče kot skrbnika zapuščine postavi odvetnika kot pravnega strokovnjaka, je njegove stroške potrebno odmeriti po predpisani tarifi za nagrade ali za druge stroške odvetnikov.

Trajnejše življenjske skupnosti sodna praksa ne razume kot stalnega skupnega življenja, predpostavlja pa medsebojno fizično in čustveno odvisnost ljudi, ki v takšni skupnosti prebivajo. V tem primeru se za bistveno izkaže dejstvo, da si je prva tožnica ustvarila samostojno življenje v okviru druge življenjske skupnosti (in dva otroka), v kateri lahko pridobiva ekonomsko, kot tudi čustveno podporo.

Če je skrbnika za posebni primer na podlagi 67. člena ZDen postavil denacionalizacijski organ, denacionalizacija pa je pravnomočno končana, lahko postavljenega skrbnika razreši in imenuje drugega center za socialno delo. Različni interesi sodedičev v zvezi z dedovanjem sami po sebi niso razlog za razrešitev skrbnika za posebni primer, ki je eden od sodedičev.