170. člen ZZZDR-UPB1
Rejništvo preneha: – s polnoletnostjo otroka oziroma že prej, če je rejenec usposobljen za samostojno življenje; – če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otroka v rejništvo.
- VSL sklep IV Cp 359/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.
- UPRS sodba II U 171/2010Upravno sodišče RS · 2011
Starša kljub deloma spremenjenim okoliščinam po mnenju izvedenca nista sposobna opravljati starševske funkcije tako, da bi deklicama zagotovila življenjske pogoje, ki so primerljivi pogojem, ki sta jih deklici deležni v rejniški družini, zato razlogi za oddajo otrok v rejništvo niso prenehali.
- UPRS sodba in sklep U 2005/2006Upravno sodišče RS · 2006
Upravno sodišče določili 1. odstavka 213. člena ZZZDR in 4. odstavka 409. člena ZPP- tudi v kontekstu MKOP - uporablja v tem smislu, da obstoji obveznost za (upravne organe in) upravno sodišče, da postavi(jo) posebnega kolizijskega skrbnika otroku v primeru, ko na eni strani stojijo interesi staršev skupaj z interesi za uveljavljanje določenega koncepta varovanja otrokovih koristi s strani centra za socialno delo in so ti interesi oziroma koncepti (lahko) v navzkrižju z interesi ali otrokovimi pogledi na njegove koristi na drugi strani. Otrok, čigar eden od staršev živi v tujini in je državljan druge države EU, ne sme biti v slabšem položaju glede procesnih pravic v zvezi z udeležbo tega starša v postopkih, ki zadevajo otroka, glede na položaj drugih otrok, katerih starši ne živijo v drugi državi EU. Vprašanje procesne udeležbe otrokovega očeta v postopku je treba ločiti od instituta privoljenja v oddajo v rejništvo. V primeru oddaje otroka v rejništvo zadošča privoljenje tistega roditelja, pri katerem otrok živi, kar pa ne pomeni, da organ ni bil dolžan poskusiti pritegniti v postopek otrokovega očeta in ugotoviti njegovo voljo, mnenje, prek njega ugotoviti relevantna dejstva,
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 3. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep IV Cp 359/2015Višje sodišče v Ljubljani · 11. 3. 2015
Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.
- UPRS sodba II U 171/2010Upravno sodišče RS · 21. 9. 2011
Starša kljub deloma spremenjenim okoliščinam po mnenju izvedenca nista sposobna opravljati starševske funkcije tako, da bi deklicama zagotovila življenjske pogoje, ki so primerljivi pogojem, ki sta jih deklici deležni v rejniški družini, zato razlogi za oddajo otrok v rejništvo niso prenehali.
- UPRS sodba in sklep U 2005/2006Upravno sodišče RS · 20. 9. 2006
Upravno sodišče določili 1. odstavka 213. člena ZZZDR in 4. odstavka 409. člena ZPP- tudi v kontekstu MKOP - uporablja v tem smislu, da obstoji obveznost za (upravne organe in) upravno sodišče, da postavi(jo) posebnega kolizijskega skrbnika otroku v primeru, ko na eni strani stojijo interesi staršev skupaj z interesi za uveljavljanje določenega koncepta varovanja otrokovih koristi s strani centra za socialno delo in so ti interesi oziroma koncepti (lahko) v navzkrižju z interesi ali otrokovimi pogledi na njegove koristi na drugi strani. Otrok, čigar eden od staršev živi v tujini in je državljan druge države EU, ne sme biti v slabšem položaju glede procesnih pravic v zvezi z udeležbo tega starša v postopkih, ki zadevajo otroka, glede na položaj drugih otrok, katerih starši ne živijo v drugi državi EU. Vprašanje procesne udeležbe otrokovega očeta v postopku je treba ločiti od instituta privoljenja v oddajo v rejništvo. V primeru oddaje otroka v rejništvo zadošča privoljenje tistega roditelja, pri katerem otrok živi, kar pa ne pomeni, da organ ni bil dolžan poskusiti pritegniti v postopek otrokovega očeta in ugotoviti njegovo voljo, mnenje, prek njega ugotoviti relevantna dejstva,