39. člen ZZRZI

Ni pravilno pritožničino zatrjevanje, da bi ji morala tožena stranka delovno mesto prilagoditi tako, da bi lahko še naprej opravljala delo prodajalke z omejitvami. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je prilagoditev delovnega mesta invalidu predvidena le v primeru priznane pravice do poklicne rehabilitacije (70. člen ZPIZ-2). Tožnici je bila po odločbi ZPIZ priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Torej ji ni bila priznana pravica do poklicne rehabilitacije in posledično do prilagoditve delovnega mesta, zato tožena stranka ni bila dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma sistematizirati novega delovnega mesta, ki bi ga tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko opravljala.

V zvezi z rokom za podajo odpovedi invalidu II. in III. kategorije je sodna praksa v podobnih primerih zavzela enotno stališče, da se delodajalec o razlogih za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi v teh primerih dokončno seznani šele z vročitvijo mnenja komisije, ki je preverila pogoje za podajo odpovedi. Šele z ugotovitvijo komisije, da delodajalec delavcu invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe za ustrezno zaposlitev, nastopi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1. Brez takšne ugotovitve komisije razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu ni podan.

Tožena stranka je bila tožniku (invalidu) dolžna na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi samo, če je bilo to delovno mesto za tožnika poleg tega, da bi se upoštevale vse omejitve iz odločb ZPIZ, tudi ustrezno, upoštevajoč določbe 40. člena ZZRZI in 90. člena ZDR.

V kolikor pri delodajalcu obstaja možnost, da delavec - invalid, ob predpostavki nemotenega procesa dela in z doseganjem pričakovanih učinkov dela (brez poslabšanja zdravstvenega stanja), še naprej opravlja delo na istem delovnem mestu, vendar z omejitvijo (v konkretnem primeru dvigovanja bremen nad 5 kg), je delodajalec dolžan delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delovno mesto z omejitvami.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije delodajalca ne zavezuje tretji odstavek 83. člena ZDR, saj se ta nanaša le na primer redne odpovedi iz poslovnega razloga. Delavec, ki je ob takšni odpovedi obenem starejši delavec, ne uživa še posebnega varstva zaradi tega statusa, saj se to varstvo nanaša le na primer odpovedi iz poslovnega razloga. Tožena stranka kot delodajalec, ki zaposluje le tri delavce, pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti tožniku, ni bila dolžna zagotoviti še sodelovanja oziroma odločitev komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zlasti ker tega ni predlagal nihče od upravičenih predlagateljev, med katerimi je bil tudi tožnik.

Pri kvotnem sistemu gre za razmerje med delodajalcem in Skladom za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Zakon ne določa, da mora delodajalec z namenom izpolnitve kvote delavcu, ki postane invalid s pravico do premestitve, ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, četudi zanj nima primernega delovnega mesta, ali da ga mora obdržati v delovnem razmerju, četudi nima možnosti ponuditi mu nove pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec ne izpolnjuje predpisane kvote zaposlovanja invalidov, ga zakon zavezuje k dodatnemu plačilu, ne more pa to vplivati na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga invalidnosti.

Določba 1. odstavka 116. člena ZDR prepoveduje redno odpoved PZ iz poslovnega razloga invalidu, razen če mu ni mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom po določbah ZPIZ. Ker v času, ko je bila podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga (junija 2003), še ni veljal Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI - 39. in 40. člen), niti ne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki urejajo odpoved PZ delovnemu invalidu zaradi invalidnosti ali operativnih razlogov (102. - 105. člen ZPIZ-UPB1), redna odpoved PZ iz poslovnega razloga delavcu-invalidu III kategorije ni zakonita.

Čeprav se za kadrovsko vprašanje po 94. členu ZSDU šteje tudi odločanje o sprejetju ali spremembi sistemizacije delovnih mest, glede katere 91. člen ZSDU zahteva obvestilo svetu delavcev in skupno posvetovanje, v primeru, če gre le za spremembo števila zaposlenih na že sistemiziranem delovnem mestu, sodelovanje sveta delavcev ni potrebno. Zato v takem primeru ni mogoče izpodbijati individualne odpovedi PZ zaradi kršitve 91. člena ZSDU, sploh pa v primeru neusklajenih stališč delodajalec ni vezan na stališče sveta delavcev. Sklep kolegija tožene stranke o prenehanju potreb po delu skladiščnika odpremeljevalca ne pomeni spremembe sistemizacije, ki bi jo tožena stranka skladno z 8. členom ZDR morala poslati v mnenje sindikatom. Ker v spornem obdobju še nista veljali določbi 39. in 40. člena ZZRZI (redna odpoved PZ invalidu in zagotovitev drugega ustreznega dela), niti ne določbe od 102. do 105. člena ZPIZ - 1 - BPB 1 (odpoved PZ delovnemu invalidu zaradi invalidnosti ali poslovnih razlogov), je redna odpoved PZ s ponudbo nove pogodbe nezakonita, ker tudi v tem primeru veljajo določbe o varstvu