15.t člen ZFZ
(1)Če je bil nad zastaviteljem pred začetkom notarske prodaje začet stečajni postopek, mora notar o začetku notarske prodaje obvestiti upravitelja, imenovanega v tem postopku (v nadaljevanju: upravitelj). Obvestilu mora priložiti zapisnik o začetku notarske prodaje.
(2)Upravitelj mora na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka:
1.če je bila v stečajnem postopku že sklenjena pogodba o prodaji nepremičnine, o tem obvestiti notarja,
2.v drugih primerih prekiniti prodajo nepremičnine v stečajnem postopku.
(3)V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka notar prekine notarsko prodajo.
(4)V primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena mora upravitelj obvestiti notarja o morebitni razvezi pogodbe o prodaji nepremičnine v stečajnem postopku in o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Obvestilu mora priložiti sklep o razveljavitvi sklepa o domiku oziroma sklep o izročitvi nepremičnine kupcu s potrdilom o pravnomočnosti. Notar mora v petih delovnih dneh po prejemu tega obvestila:
1.če je bila pogodba o prodaji nepremičnine v stečajnem postopku razvezana: nadaljevati notarsko prodajo,
2.če je postal sklep o izročitvi nepremičnine pravnomočen: ustaviti notarsko prodajo.
(5)Če je v primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena notarska prodaja ustavljena, mora notar o tem obvestiti upravitelja in obvestilu priložiti zapisnik o ustavitvi notarske prodaje.
(6)Upravitelj na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka nadaljuje prodajo v stečajnem postopku.
(7)Če je bila lastninska pravica na nepremičnini prenesena na kupca po 15.o členu tega zakona ali če je hipotekarni upnik prevzel lastninsko pravico na nepremičnini po 15.s členu tega zakona, mora notar o tem obvestiti upravitelja. Obvestilu mora priložiti obračun notarske prodaje iz 15.p člena tega zakona.
(8)V primeru iz enajstega odstavka 15.p člena tega zakona in v primeru iz četrtega odstavka 15.s člena tega zakona se razlika do polnega zneska kupnine oziroma plačana razlika, ki jo je nakazal notar v dobro računa zastavitelja kot stečajnega dolžnika, razdeli po pravilih, ki bi se uporabljala za razdelitev kupnine, dosežene s prodajo nepremičnine v stečajnem postopku. Zakon o finančnih zavarovanjih – ZFZ (Uradni list RS, št. 47/04) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
(1)Določbe tega zakona se ne uporabljajo za razmerja, ki so nastala pred dnem uveljavitve tega zakona.
(2)Stvarne pravice, pridobljene pred dnem uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.
(3)Postopki, ki so bili začeti pred dnem uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določilih predpisov, ki so veljali pred dnem uveljavitve tega zakona.
- VSL sklep Cst 367/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Pred spremembo ZFZ (novela ZFZ-C) je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek. Pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, bi moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala. Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli". Pravica do zunajsodne prodaje je v primeru stečajnega postopka časovno omejena. Nepremičnina je bila prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne v
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 9. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep Cst 367/2014Višje sodišče v Ljubljani · 9. 9. 2014
Pred spremembo ZFZ (novela ZFZ-C) je moral upnik, ki je imel hipoteko na nepremičnini, vknjiženo v zemljiško knjigo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, tako hipoteko uveljaviti v izvršilnem postopku in je ni mogel uveljaviti zunajsodno, saj je tudi izvršilni postopek postopek, ki ga vodi sodišče, čeprav ne isto sodišče, ki vodi stečajni postopek. Pritožnik, ki niti ne trdi, da bi bila v izvršilnem postopku že opravljena prodaja, v pritožbi pa navaja le, da ga je upravitelj pri prodaji prehitel, bi moral tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, saj v tistem času ni imel možnosti zunajsodne prodaje nepremičnine. Ker te terjatve in ločitvene pravice ni prijavil v roku za prijavo terjatev, je njegova terjatev in s tem ločitvena pravica prenehala. Terjatev in ločitvena pravica pa zgolj zaradi spremembe ZFZ-C nista ponovno nastali oziroma "oživeli". Pravica do zunajsodne prodaje je v primeru stečajnega postopka časovno omejena. Nepremičnina je bila prodana v stečajnem postopku, v takem primeru pa se ta posebna stečajna masa razdeli po pravilih 371. člena ZFPPIPP. Ta pravila namreč v primeru možnosti zunajsodne prodaje ne v