2. člen

Delodajalec pri določanju stopnje znanja slovenskega jezika za posamezno delovno mesto v svojih aktih upošteva:

-        zahtevnost delovnega mesta,

-        pomembnost in pogostnost stikov z uporabnikom zdravstvenih storitev,

-        način dela. Pri določanju stopnje znanja slovenskega jezika za posamezno delovno mesto delodajalec upošteva zlasti pomembnost in pogostnost stikov z uporabnikom zdravstvenih storitev tako, da osnovno stopnjo znanja slovenskega jezika določi za delovna mesta, pri katerih so stiki z uporabnikom zdravstvenih storitev strokovno nepomembni za obravnavo in zdravljenje ter jih je malo, visoko stopnjo znanja slovenskega jezika pa za delovna mesta, pri katerih gre za pogostne in strokovno zelo pomembne stike z uporabnikom zdravstvenih storitev.