Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago

(1)Ta pravilnik določa tehnične zahteve za stavbe, ki morajo biti izpolnjene glede zaščite pred vlago.

(2)Ta pravilnik se uporablja za gradnjo novih stavb in rekonstrukcije stavb, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

(3)Če so za katero od vrst stavb posamezne zahteve glede zaščite pred vlago določene z drugim predpisom, veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.

(1)Ta pravilnik ureja zaščito stavb pred vlago iz naslednjih virov:

-        talna voda in vlaga (v nadaljnjem besedilu: talna vlaga),

-        atmosferske padavine (npr. dež, sneg, toča, taljenje snega in ledu) in

-        voda iz napeljav stavbe.

(2)Ta pravilnik ne ureja zaščite stavb pred vlago zaradi kondenzacije pri prehodu vodne pare in zaščite stavb pred poplavnimi vodami.

Ovoj stavbe (npr. streha, zunanje stene, tla, stavbno pohištvo v ovoju) mora biti projektiran, izveden in vzdrževan (v nadaljnjem besedilu: grajen) tako, da stavbo ščiti pred:

-        prodorom vlage v notranjost stavbe ali

-        navlaževanjem materialov ali gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala, povzročila razvoj plesni in gliv ali poslabšala njihove lastnosti do te mere, da bi bila ogrožena zanesljivost stavbe.

Streha oziroma deli stavbe, ki opravljajo vlogo strehe, morajo biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer (npr. količina in vrsta padavin, smer in jakost vetra) grajeni tako, da stavbo v skladu s prejšnjim členom ščitijo pred atmosferskimi padavinami in njihovimi posrednimi vplivi (npr. zameti) ter zagotavljajo odvajanje meteorne vode.

(1)Zaščito pred vlago je pri strehi treba zagotoviti z vodotesnimi kritinami ali kritinami oziroma sloji, ki odvajajo vodo. Sestavni del take zaščite so tudi vsi drugi sloji, ki sestavljajo streho, kleparski izdelki (npr. obrobe, priključki, dilatacije, snegolovi) in sistem za odvajanje meteorne vode. Strešna kritina mora biti izbrana in izvedena tako, da bo odporna proti lokalnim vremenskim vplivom.

(2)Za vodotesno kritino se šteje material, ki je neprepusten za vodo in izveden brez stikov ali z vodotesnimi stiki.

(3)Kritina, ki odvaja vodo, mora biti neprepustna za meteorno vodo ali odporna proti njej in mora biti praviloma izvedena z nezatesnjenimi prekrivajočimi se stiki ali preklopi in z naklonom, ki preprečuje zamakanje. Kadar sestava strehe vključuje tudi sloj toplotne izolacije, mora biti neposredno pod kritino, ki odvaja vodo, vodoneprepusten sloj (sekundarna kritina), ki usmerja meteorno vodo, kadar le-ta prodre skozi kritino, proti sistemu za odvajanje meteorne vode.

(1)Vsi preboji skozi streho oziroma strešno kritino morajo biti grajeni tako, da je na mestih preboja zagotovljena popolna zaščita pred prodiranjem meteorne vode v ali med posamezne elemente ali plasti strehe ali v stavbo.

(2)Vsi zaključki, obrobe, zaščite in drugi elementi, ki povezujejo kritino z drugimi deli stavbe, morajo biti grajeni tako, da ne pride do zamakanja pod strešno kritino ali v notranjost stavbe.

Streha mora biti grajena tako, da drsenje snega ali ledu ne more poškodovati strešne kritine ali drugih delov strehe ter sistema za odvajanje meteorne vode.

(1)Zunanje stene nad terenom in vsi njihovi deli morajo biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer grajeni tako, da stavbo v skladu s 3. členom tega pravilnika ščitijo pred atmosferskimi padavinami in njihovimi posrednimi vplivi (npr. odboj od tal, zameti) ter zagotavljajo odvajanje meteorne vode.

(2)Zunanje stene v stiku s terenom morajo biti grajene tako, da stavbo v skladu s 3. členom tega pravilnika ščitijo pred talno vlago.

(3)Zunanje in notranje stene morajo biti grajene tako, da preprečujejo kapilarni dvig talne vlage v notranjost stavbe oziroma da ne prenašajo vlage do delov stavbe, ki bi jih vlaga lahko poškodovala.

(4)Vsi preboji skozi zunanje stene morajo biti grajeni tako, da je na mestih preboja zagotovljena zaščita pred prodiranjem meteorne vode oziroma talne vlage v stavbo ali med posamezne elemente ali plasti stene, ki bi jih vlaga lahko poškodovala.

(1)Fasada oziroma njeni sloji, ki opravljajo funkcijo zaščite pred vlago, morajo biti odporni proti lokalnim vremenskim vplivom.

(2)Zaključni sloj (osnovni omet z dekorativnim zaključnim ometom) kontaktne fasade zunanje stene mora izpolnjevati naslednje zahteve za relativno difuzijsko upornost vodni pari s d po SIST EN ISO 7783-2 ali po evropski smernici za tehnično soglasje ETAG 004 (ETAG 004 je dosegljiv na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo: http://www.mg-rs.si/zakonodaja/harmonizacija/zakon_o_gradbenih_proizvodih.php):

-        kontaktni fasadni sistemi s toplotno-izolacijskim slojem na osnovi penjenih polimernih materialov: μ·d = s d < 2 m;

-        kontaktni fasadni sistemi s toplotno-izolacijskim slojem na osnovi mineralne volne: μ·d = s d < 1 m.

(3)Kapilarna vpojnost vode zaključnega sloja (osnovni omet z dekorativnim zaključnim ometom) kontaktne fasade mora biti manjša od 0,5 kg/m 2 (v 24 urah) po evropski smernici za tehnično soglasje ETAG 004 ali manjša od 0,1 kg/(m 2 h 0,5) po SIST EN 1062-3.

Tla v stiku s terenom morajo biti grajena tako, da stavbo ščitijo pred prodorom talne vlage do zgornje površine poda oziroma do katerega koli sloja, ki bi ga talna vlaga lahko poškodovala.

Hidroizolacijo pred talno vlago zunanjih sten in tal v stiku s terenom je treba izvesti po standardih SIST DIN 18195-1 do 10.

(1)Stavbno pohištvo, ki je izpostavljeno atmosferskim padavinam, mora biti ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer grajeno tako, da stavbo v skladu s 3. členom tega pravilnika ščiti pred atmosferskimi padavinami.

(2)Stavbno pohištvo iz prejšnjega odstavka mora po standardu SIST EN 12208 izpolnjevati naslednje zahteve glede vodotesnosti:

-        okna ter vhodna in balkonska vrata, vgrajena v pritličje ali prvo nadstropje stavbe, morajo ustrezati razredu 4A,

-        okna ter vhodna in balkonska vrata, vgrajena v drugo ali tretje nadstropje stavbe, morajo ustrezati razredu 7A,

-        okna ter vhodna in balkonska vrata, vgrajena v četrto ali višje nadstropje stavbe, morajo ustrezati razredu 9A.

(3)Vodotesnost stavbnega pohištva iz prejšnjega odstavka mora biti izmerjena po standardu SIST EN 1027.

Notranje površine prostorov, ki so pri redni uporabi izpostavljene močenju z vodo, morajo biti iz materialov, odpornih proti vodi. Če material teh površin prepušča vodo, je treba z ustrezno vodoneprepustno plastjo preprečiti prodiranje vlage do materialov ali delov gradbenih konstrukcij, ki bi jih vlaga lahko poškodovala, oziroma do sosednjih prostorov.

(1)S sistemom za odvajanje meteorne vode in z ureditvijo terena okoli stavbe je treba zagotoviti odvajanje meteorne vode od stavbe.

(2)Sistem odvajanja meteorne vode mora biti ob upoštevanju standarda SIST EN 12056-3 tak, da se atmosferske padavine, ki se pričakujejo glede na lokalne podnebne razmere, odvajajo, ne da bi voda prodrla iz sistema za odvajanje v stavbo.

(1)Deli sistema za odvajanje meteorne vode ter vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, ki so v fasadi ali v zunanji steni, morajo biti grajeni tako, da v njih ne more priti do zmrzovanja vode.

(2)Pri ceveh sistema za odvajanje meteorne vode ter ceveh vodovodnih in drugih napeljav, ki potekajo v ogrevanih prostorih, njihovih tleh, stenah ali stropih in ki vsebujejo hladne tekočine, je treba s tehničnim ukrepom preprečiti kondenzacijo zračne vlage na njihovi zunanji površini.

Kadar to izhaja iz rezultatov geotehničnih preiskav, podnebnih značilnosti ali topografije konkretne lokacije stavbe, je treba dodatno zaščito pred talno vlago zagotoviti z vertikalno in horizontalno drenažo oziroma eno izmed njiju.

Način zaščite stavbe pred vlago je treba opisati v tehničnem poročilu načrta arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, izpolnjevanje zahtev tega pravilnika pa mora izhajati iz tehničnega poročila in risb načrta arhitekture v projektu za izvedbo.

(1)Pri izračunih, kjer so potrebni snovni podatki o vgrajenih materialih ali gradbenih proizvodih, je treba uporabiti podatke iz listine o skladnosti, izdane skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet.

(2)Če podatkov iz prejšnjega odstavka v listini ni, je treba uporabiti podatke iz standardov SIST EN 12524 ali SIST EN ISO 10456. Če tudi ta standarda teh podatkov ne vsebujeta, se uporabijo podatki iz tabele 2 v Prilogi 3 Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/02 in 110/02 – ZGO-1).

Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika izvajajo inšpektorji, pristojni za graditev.

(1)Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekti za izvedbo, za katerih izdelavo so bile pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izdelajo po dosedanjih predpisih, pod pogojem, da so ti projekti dokončani najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.

(2)Projekti za izvedbo, ki temeljijo na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega izdelavo je bila pogodba sklenjena pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko izdelajo po dosedanjih predpisih, pod pogojem, da se pogodbe o izdelavi projektov za izvedbo sklenejo najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.

(1)Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za stavbe iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika preneha uporabljati 17. točka 23. člena, 27., 28., 33., 34., 35., 36., 37., 39., 43., 44., 46., 47., 48., 49., 50., 51., 52., 53., 55. in 72. člen Pravilnika o tehničnih normativih za projektiranje in izvajanje zaključnih del v gradbeništvu (Uradni list SFRJ, št. 21/90 in Uradni list RS, št. 14/99, 59/99 – ZTZPUS, 42/02 in 125/03).

(2)Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati drugi odstavek 22. člena v delu, ki se nanaša na vodotesnost oken in vrat, ter šesti odstavek 22. člena Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/02 in 110/02 – ZGO-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.