26. člen ZZZiv-UPB1

Usmrtitev živali je dovoljena, če je: – takšen ukrep odrejen zaradi diagnostičnih preiskav in preprečevanja ter zatiranja določenih kužnih bolezni; – iz drugih zdravstvenih razlogov prepovedan zakol bolne ali poškodovane živali; – žival po veterinarski presoji v agoniji, neozdravljivo bolna ali ima poškodbe večje stopnje in ji bolezen oziroma poškodba povzroča trpljenje; – to potrebno zaradi ohranjanja naravnega ravnotežja; – žival nevarna za okolico oziroma povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti; – rejena za proizvodnjo kož ali krzna; – žival dosegla tako starost, da ji odpovedujejo osnovne življenjske funkcije; – to potrebno za znanstveno-raziskovalno delo na izoliranih tkivih in organih ter na primarnih tkivnih kulturah v znanstveno-raziskovalnih institucijah; – to v skladu z izdanim dovoljenjem iz 21. člena tega zakona za opravljanje poskusov na živalih oziroma za izvajanje posegov v izobraževalne namene iz 22. člena tega zakona; – to potrebno za potrebe naravoslovnih muzejev; – to nujno potrebno zaradi zdravstvenih razlogov ali veterinarsko-sanitarnih ukrepov iz 32. člena tega zakona. Dovoljeni so le strokovni načini in postopki usmrtitve živali, ki žival usmrtijo v trenutku oziroma z ustrezno predhodno omamo ali v skrajnem primeru na način, ki povzroča le neizogibne bolečine. Lov divjadi se mora opraviti v skladu s predpisi o lovstvu. Deratizacijo lahko izvajajo le za to registrirane in usposobljene organizacije s sredstvi, ki žival usmrtijo s čim manjšo bolečino in s čim krajšim trpljenjem, ali s sredstvi za sterilizacijo teh vrst živali. Usmrtitev živali, ki je naklepno storjena v nasprotju s tem členom, se šteje za mučenje živali.