40. člen ZDSS-1

Predlog se zavrne.

V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo razlike v plači, ker je tožena stranka spremenila način obračunavanja plače za tožnika na podlagi Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, se glede vprašanja (ne)veljavnosti Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi lahko odloča tudi v individualnem delovnem sporu (v tem delu bi sicer vsebinsko šlo za kolektivni delovni spor), ker gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in 21. člena ZDSS-1. Obstoj, spremembo ali prenehanje kolektivne pogodbe je potrebno presojati za vsakega podpisnika posebej. Če je na primer delodajalec podpisal spremembe še veljavne kolektivne pogodbe samo z enim od dotedanjih sindikalnih podpisnikov, velja v razmerju do tega sindikata nova, spremenjena kolektivna pogodba. Med delodajalcem in sindikatom podpisnikom, s katerim delodajalec ni sklenil aneksa o spremembi kolektivne pogodbe, pa velja še vedno nespremenjena kolektivna pogodba vse do prenehanja njene veljavnosti (odpovedi, izteka določenega časa ali sporazuma o prenehanju).

Zaposlitev novega vodje službe ter delna razbremenitev tožnice zaradi dodatne zaposlitve na knjigovodskih delih, prav tako pa tudi nekatere nove zadolžitve tožnice utemeljujejo zaključek, da je prišlo do dejanskih sprememb pri tožničinem delu. Zaradi teh sprememb ji je tožena stranka utemeljeno podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).

Delna invalidska pokojnina, ki jo prejme delavec - invalid, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Tožnica z vložitvijo tožbe ni zlorabljala procesnih pravic, ampak je bila tožena stranka tista, ki je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dala povod za tožbo. Iz tega razloga je dolžna tožnici, ki v postopku ni uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.

Ugovor, da bi morala v sporu odločiti arbitraža in ne sodišče, lahko velja le za terjatve, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, s katero je bila arbitražna klavzula dogovorjena, ne pa za terjatve, ki izvirajo iz pred tem sklenjenih pogodb o zaposlitvi.

Kadar je izveden vzorčni postopek po določbah 40. člena ZDSS-1, sodišče po pravnomočnosti odločbe, izdane v vzorčnem postopku, odloči o zadevah v prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. Pri tem zadostuje, da se sklicuje na pravnomočno odločbo, izdano v vzorčnem postopku, ne da bi obsežno povzemalo njeno obrazložitev. Ureditev t.i. vzorčnega postopka ne pomeni kršitve pravice tožene stranke do enakega varstva pravic, to je kršitve 22. člena Ustave RS oz. nedopustnega posega v osnovne pravice in svoboščine tožene stranke, ki so varovane z Ustavo RS, ker naj bi 40. člen ZDSS-1 pred odločitvijo sodišča o izvedbi vzorčnega postopka in prekinitvijo postopka dajal možnost izjave le tožeči stranki. Namen vzorčnega postopka je pospešitev postopkov oz. zagotovitev bolj smotrne izvedbe postopka (zlasti zato, ker ni potrebno izvajanje istih dokazov v več enakih ali podobnih postopkih), pravice strank do sodelovanja v postopkih pa so v celoti varovane z določbo 2. odstavka 40. člena ZDSS-1, saj se lahko tožniki v drugih, prekinjenih postopkih izjavijo o navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo, podanem v vzročni zadevi in tedaj opozo