Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic (BRUPN)

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic, podpisan 12. septembra 2002 v Moskvi.

Sporazum se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:* Vlada Republike Slovenije in Vlada Ruske federacije, v nadaljevanju pogodbenici, sta se v težnji, da okrepita tradicionalne prijateljske stike med državama pogodbenic, priznavajoč, da bo sodelovanje pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic pripomoglo k blaginji in varnosti prebivalcev držav pogodbenic, zavedajoč se nevarnosti, ki jo prinašajo naravne in civilizacijske nesreče, ob upoštevanju obojestranske koristnosti izmenjave znanstveno-tehničnih informacij o preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic, zavedajoč se možnosti nastanka naravnih in civilizacijskih nesreč, katerih posledic ni mogoče odpraviti s silami in sredstvi ene pogodbenice, ter potrebe po usklajenih akcijah pogodbenic, da se preprečijo naravne in civilizacijske nesreče ter odpravijo njihove posledice, ob upoštevanju vloge Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic dogovorili o naslednjem:

V tem sporazumu uporabljeni izrazi pomenijo: “naravne in civilizacijske nesreče” so nesreče, ki jih povzročijo naravne sile ali gospodarske dejavnosti, ki lahko zaradi svojega izjemnega obsega ogrozijo življenje, življenjske razmere in premoženje ljudi ter okolje v taki meri, da jih pogodbenica, ki jo je prizadela nesreča, z lastnimi razpoložljivimi silami in sredstvi ne more obvladati, tako da potrebuje pomoč druge pogodbenice, “pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč” je tista pogodbenica, ki drugo pogodbenico zaprosi za reševalne ekipe, opremo in sredstva pomoči, “pogodbenica, ki da pomoč” je tista pogodbenica, ki ustreže prošnji druge pogodbenice za pošiljanje reševalnih ekip, opreme in sredstev pomoči, “pristojni organ” je državni organ, ki ga imenuje vsaka pogodbenica, da vodi in usklajuje delo v zvezi z uresničevanjem tega sporazuma, “reševalne ekipe” so organizirane skupine strokovnjakov pogodbenice, ki da pomoč, namenjene dajanju pomoči in opremljene s potrebno opremo in lahko vključujejo tudi vojaške osebe, “preprečevanje naravnih in civilizacijskih nesreč” so pravočasno izvedeni ukrepi, katerih namen je zmanjšanje nevarnosti za nastanek naravnih in civilizacijskih nesreč ter varovanje zdravja ljudi, zmanjšanje materialne škode in škode, povzročene naravnemu okolju, ob njihovem nastanku, “odpravljanje posledic naravnih in civilizacijskih nesreč” so reševalna in druga nujna dela, ki se opravljajo ob naravnih in civilizacijskih nesrečah, katerih namen je reševanje življenja in varovanje zdravja ljudi, zmanjšanje materialne škode in škode, povzročene naravnemu okolju, omejitev območja naravnih in civilizacijskih nesreč ter prekinitev delovanja nevarnih dejavnikov, ki so značilni za nesreče, “oprema” so tehnična in prevozna sredstva, oprema reševalne ekipe ter zaščitna in druga osebna oprema članov reševalne ekipe, “sredstva pomoči” so živila, pitna voda, obleka, obutev, zdravila in druga sredstva, namenjena brezplačni razdelitvi prebivalstvu, ki ga je prizadela naravna ali civilizacijska nesreča.

Pristojna organa sta: s slovenske strani – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, z ruske strani – Ministrstvo Ruske federacije za civilno zaščito, izredne razmere in odpravljanje posledic naravnih nesreč. O spremembi pristojnih organov se pogodbenici medsebojno pisno obvestita po diplomatski poti.

Pogodbenici bosta na podlagi načel enakopravnosti, vzajemne koristi in veljavne zakonodaje svojih držav sodelovali na teh področjih: sprejemanje ukrepov za povečanje pripravljenosti pogodbenic pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic, izmenjava informacij o: naravnih in civilizacijskih nesrečah ter o nevarnostih za njihov nastanek na ozemlju držav pogodbenic, prošnjah in ponudbah pogodbenic za vzajemno pomoč ter o pomoči ustreznih mednarodnih organizacij, vzajemna pomoč pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč in odpravljanju njihovih posledic, vključevanje mednarodnih organizacij v preprečevanje naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanje njihovih posledic na ozemljih držav pogodbenic.

Sodelovanje po tem sporazumu vključuje: zagotavljanje sodelovanja med pristojnima organoma pogodbenic, spremljanje in nadziranje nevarnih tehnoloških in ekoloških procesov ter naravnih pojavov, napovedovanje naravnih in civilizacijskih nesreč ter ocenjevanje njihovih posledic, presojo nevarnosti za okolje in zdravje prebivalstva, ki je posledica naravnih in civilizacijskih nesreč, načrtovanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanje njihovih posledic, skupno načrtovanje, izdelavo in uresničevanje znanstvenoraziskovalnih projektov, izmenjavo znanstveno-tehnične literature in izsledkov raziskovalnih del, izmenjavo informacij, periodičnega tiska ter drugih publikacij in tehnologij, pomembnih za varstvo pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, organiziranje skupnih konferenc, seminarjev, delovnih srečanj, vaj in usposabljanj, izobraževanje strokovnjakov v izobraževalnih ustanovah države druge pogodbenice ter izmenjavo predavateljev, znanstvenikov in drugih strokovnjakov, vzajemno pomoč pri oskrbovanju s tehničnimi in drugimi sredstvi in pri odpravljanju posledic naravnih in civilizacijskih nesreč, druge dejavnosti, povezane s preprečevanjem naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanjem njihovih posledic, o katerih se sporazumeta pristojna organa.

Pogodbenici spodbujata sodelovanje med državnimi organi, vladnimi in nevladnimi ustanovami ter organizacijami, pravnimi in fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju preprečevanja naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanja njihovih posledic.

Pogodbenici lahko na podlagi vzajemnega dogovora v zvezi z ukrepi, povezanimi z uresničevanjem tega sporazuma, pritegneta k sodelovanju zainteresirane mednarodne organizacije. Ta sporazum ne posega v sodelovanje pogodbenic z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.

Za izvajanje tega sporazuma pristojna organa pogodbenic ustanovita mešano slovensko-rusko komisijo za sodelovanje pri preprečevanju naravnih in civilizacijskih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic ter določita njene člane, naloge in način dela.

Pogodbenica, ki sprejema predstavnike druge pogodbenice zaradi sodelovanja pri dejavnostih, ki so predvidene s tem sporazumom in niso neposredno povezane z dajanjem pomoči ob naravnih in civilizacijskih nesrečah, krije vse stroške njihovega bivanja in potovanja po ozemlju svoje države, če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Potne stroške za potovanje v državo gostiteljico in nazaj plača pogodbenica, ki pošlje svoje predstavnike.

Pogodbenici pošiljata prošnje o dajanju pomoči ob naravnih in civilizacijskih nesrečah prek pristojnih organov. Pomoč se daje na podlagi prošnje, v kateri pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, navede podatke o vrsti naravne ali civilizacijske nesreče ter načinu in obsegu pomoči, ki jo pogodbenica potrebuje. Pogodbenica, ki da pomoč, v najkrajšem času prouči prošnjo pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, in jo obvesti o možnosti, obsegu in pogojih pomoči.

Pomoč ob naravni ali civilizacijski nesreči se daje s pošiljanjem reševalnih ekip, opreme, sredstev pomoči ali v drugi zaprošeni obliki. Reševalne ekipe se uporabljajo za opravljanje reševalnih del in pomoč na območju, ki ga je prizadela naravna ali civilizacijska nesreča. Reševalne ekipe pogodbenice, ki da pomoč, vodi pristojni organ pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, izključno prek vodij reševalnih ekip. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, obvesti vodje reševalnih ekip o stanju na območju naravne ali civilizacijske nesreče ter na posameznih delovnih lokacijah, po potrebi tem ekipam zagotovi prevajalce in sredstva za zvezo z vodstvom reševalne akcije, prav tako pa zagotovi varnost in brezplačno medicinsko oskrbo ter usklajuje njihove dejavnosti. Zaloge reševalnih ekip morajo zadoščati za 72-urno reševalno akcijo na območju naravne ali civilizacijske nesreče. Ko zaloge poidejo, pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, oskrbi te reševalne ekipe z nujno potrebnimi sredstvi za življenje in nadaljnje delo.

Člani reševalnih ekip prestopajo državno mejo države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, na mednarodnem mejnem prehodu s potnimi listi. Na ozemlju države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, so lahko brez vizumov in drugih dokumentov, ki jim dovoljujejo bivanje na tem ozemlju. Vodja reševalne ekipe mora imeti pri sebi dokument, ki dokazuje njegova pooblastila in ga je izdal pristojni organ pogodbenice, ki da pomoč, ter seznam članov reševalne ekipe. Kinološke ekipe prestopajo državno mejo in bivajo na ozemlju države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, v skladu s predpisi, ki veljajo na ozemlju pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč. Člani reševalne ekipe morajo med bivanjem na ozemlju države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, spoštovati zakonodajo te države. Status vojaških oseb, ki so člani reševalnih ekip, ureja zakonodaja države, ki da pomoč. Prevoz reševalnih ekip, njihove opreme in sredstev pomoči poteka z vozili, po železnici ter z vodnimi ali zračnimi plovili. Način uporabe omenjenih vrst prevoza določita pristojna organa pogodbenic v soglasju z ustreznimi ministrstvi in drugimi državnimi organi. Člani reševalnih ekip imajo pravico nositi pripadajočo uniformo na območju države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč. Na območje države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, ni dovoljeno vnašati orožja, streliva in eksplozivnih sredstev.

Oprema in sredstva pomoči, ki se prevažajo z ozemlja države pogodbenice, ki da pomoč, na ozemlje države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, za dajanje pomoči ob naravni ali civilizacijski nesreči, so oproščeni plačevanja carine in dajatev (razen stroškov carinskih formalnosti) ter davkov v skladu z zakonodajo držav pogodbenic. Carinjenje opreme in sredstev pomoči poteka na poenostavljen način in po prednostnem načelu na podlagi potrdil, ki jih izda pristojni organ pogodbenice, ki da pomoč, v katerih so navedeni seznami reševalnih ekip ter opreme in sredstev pomoči, ki se vnesejo ali iznesejo. Reševalnim ekipam je dovoljeno vnesti ali iznesti samo opremo in sredstva pomoči. Po opravljenem reševalnem delu je treba opremo iznesti z ozemlja države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč. Če je zaradi posebnih razmer ni mogoče iznesti, se lahko pod dogovorjenimi pogoji kot brezplačna pomoč preda pristojnemu organu pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč. V takem primeru je treba pristojnemu organu pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, poslati podatke o vrsti, količini in kraju, kjer je ta oprema, ta pa o tem obvesti carinski organ pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč. Zdravila, ki vsebujejo narkotike in psihotropne snovi, se lahko vnesejo na ozemlje države, ki je zaprosila za pomoč, le zaradi nujne zdravniške pomoči. V tem primeru vodja reševalne ekipe carinskim organom pogodbenice, ki da pomoč, in pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, predloži izjavo s seznamom zdravil, ki vsebujejo narkotike in psihotropne snovi, z navedbo njihovih imen in količine. Teh zdravil ni treba izročiti pogodbenici, ki je zaprosila za pomoč, uporablja jih lahko izključno usposobljeno medicinsko osebje pod nadzorom predstavnikov te pogodbenice. Neuporabljena zdravila, ki vsebujejo narkotike in psihotropne snovi, je treba iznesti pod carinskim nadzorom pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, na podlagi dokumentov, ki potrjujejo ime in količino teh zdravil. Vodja reševalne ekipe pogodbenice, ki da pomoč, preda predstavniku carinskega organa pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, dokument o porabljenih zdravilih, ki vsebujejo narkotike in psihotropne snovi, in ga potrdi predstavnik pristojnega organa pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč.

Pristojni organ pogodbenice, ki da pomoč, obvesti pristojni organ pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, o odločitvi, da uporabi pri dajanju pomoči zračna plovila, ter mu sporoči podatke o njihovi vrsti, tipu in razpoznavnih znakih, o kraju in času vzleta in pristanka, o predvideni smeri poleta ter o posadki in tovoru. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, dovoli polet do določenega kraja na ozemlju svoje države. Poleti morajo potekati v skladu z zakonodajo pogodbenic in predpisi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo.

Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, nadomesti pogodbenici, ki da pomoč, stroške v zvezi z dajanjem pomoči, razen če sta se pogodbenici dogovorili drugače. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, lahko kadar koli prekliče svojo prošnjo za pomoč, vendar je pogodbenica, ki da pomoč, v takšnem primeru upravičena do povračila dejanskih stroškov, ki so zaradi tega nastali. Stroški se povrnejo nemudoma na zahtevo pogodbenice, ki da pomoč, razen če sta se pogodbenici dogovorili drugače. Pogodbenica, ki da pomoč, bo zavarovala člane svojih reševalnih ekip, ki jih pošilja, v skladu s prošnjo pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč. Stroški za ureditev dokumentov zavarovanja se vključijo v skupne stroške pomoči. Pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, krije stroške zdravljenja in prevoza članov reševalnih ekip, ki so se poškodovali ali umrli pri opravljanju nalog za izvajanje tega sporazuma. Pogodbenica, ki da pomoč, je oproščena stroškov za prelete, pristajanje, parkiranje na letališču in vzletanje ter stroškov, povezanih s storitvami radionavigacije. Za povračilo stroškov goriva in tehničnega vzdrževanja zračnih plovil pogodbenice, ki da pomoč, se bosta pogodbenici dogovorili za vsak primer posebej.

Če član reševalne ekipe pri opravljanju nalog iz tega sporazuma na ozemlju države pogodbenice, ki je zaprosila za pomoč, povzroči škodo tretji osebi (pravni ali fizični), jo nadomesti pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč. Pogodbenica, ki da pomoč, mora nadomestiti škodo, ki so jo člani njene reševalne ekipe povzročili namerno ali zaradi velike malomarnosti.

Informacije, dobljene pri opravljanju dejavnosti po tem sporazumu, razen informacij, ki se v skladu z zakonodajo pogodbenic ne smejo objavljati, se sporočijo javnosti in se uporabljajo na običajen način in na podlagi predpisov obeh pogodbenic, razen če sta se pristojna organa pogodbenic pisno dogovorila drugače.

Če se spori zaradi razlage in izvajanja tega sporazuma ne razrešijo s posvetovanji med pristojnimi organi, se rešujejo po diplomatski poti.

Ta sporazum začne veljati 30 dni po datumu prejema zadnjega od pisnih obvestil, s katerima se pogodbenici obvestita, da so izpolnjeni notranjepravni pogoji za začetek veljavnosti sporazuma. Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Velja do preteka treh mesecev od dneva prejema pisnega obvestila ene od pogodbenic, prejetega po diplomatski poti, o odpovedi tega sporazuma. Prenehanje veljavnosti tega sporazuma se ne nanaša na dejavnost, ki poteka v skladu z njim in ni dokončana do prenehanja veljavnosti sporazuma, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Sestavljeno v Moskvi dne 12. septembra 2002 v dveh izvirnikih v slovenskem in ruskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni. Za Vlado Republike Slovenije dr. Anton Grizold l. r. Za Vlado Ruske federacije Jurij Vorobjov l. r.

Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 212-07/03-12/1 Ljubljana, dne 27. marca 2003 EPA 775-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r. * Besedilo sporazuma v ruskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodnopravne zadeve Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.