Zakon o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine (ZVPOPKD)

(1)Ta zakon ureja vračanje predmetov premične kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja Republike Slovenije in prineseni na ozemlje katere od držav članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice), ali protipravno odstranjeni z ozemlja držav članic in prineseni na ozemlje Republike Slovenije.

(2)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (prenovitev) (UL L št. 159, z dne 28. 5. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/60/EU).

(1)Ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za kulturo), je osrednji organ, odgovoren za usklajevanje, organiziranje in spremljanje dejavnosti v zvezi z vračanjem protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo mora sodelovati z organi držav članic, ki so odgovorni za usklajevanje nalog v zvezi z vračanjem protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine v državah članicah (v nadaljnjem besedilu: osrednji organi držav članic).

(2)Ministrstvo za kulturo mora o dejavnostih v zvezi v vračanjem predmetov kulturne dediščine obveščati druge organe in organizacije v Republiki Sloveniji, v katerih pristojnost sodijo dejavnosti v zvezi z iskanjem predmetov kulturne dediščine oziroma njihovim varstvom.

(1)Republika Slovenija lahko od države članice zahteva vračilo protipravno odstranjenega predmeta kulturne dediščine, če predmet spada v nacionalno bogastvo z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo, skladno s predpisom, ki nacionalno bogastvo opredeljuje.

(2)Kot protipravno odstranjen se šteje predmet kulturne dediščine, ki je bil odstranjen z ozemlja Republike Slovenije v nasprotju s predpisi, ki urejajo izvoz predmetov kulturne dediščine, oziroma v nasprotju z Uredbo 116/09/EU z dne 18. 12. 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: Uredba 116/09/EU). Za protipravno odstranjen se šteje tudi predmet kulturne dediščine, ki ni bil vrnjen na ozemlje Republike Slovenije ob izteku obdobja zakonite začasne odstranitve oziroma so bili kršeni drugi pogoji njegove začasne odstranitve.

(1)Odločitev o sprožitvi postopka za vrnitev predmeta kulturne dediščine, ki je bil protipravno odstranjen z ozemlja Republike Slovenije, sprejme minister, pristojen za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: minister za kulturo), in ga posreduje državnemu pravobranilstvu.

(2)Ministrstvo za kulturo mora o sproženem sodnem postopku za vračilo predmeta kulturne dediščine, ki je bil protipravno odstranjen z ozemlja Republike Slovenije, takoj obvestiti osrednji organ države članice, od katere se zahteva vračilo.

(3)Drugi organi in organizacije v Republiki Sloveniji, v katerih pristojnost sodijo dejavnosti v zvezi z iskanjem predmetov kulturne dediščine oziroma njihovim varstvom, morajo v skladu s svojimi pristojnostmi storiti vse potrebno, da se zagotovi vračilo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja Republike Slovenije.

(4)Ministrstvo za kulturo uporablja za sodelovanje in medsebojno posvetovanje z osrednjimi organi držav članic modul informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (Uredba IMI), ki je posebej prilagojen predmetom kulturne dediščine.

(5)Ministrstvo za kulturo lahko sistem IMI uporablja tudi za razširjanje informacij v zvezi s primeri predmetov kulturne dediščine, ki so bili ukradeni ali protipravno odstranjeni z ozemlja Republike Slovenije.

(6)Minister za kulturo lahko s sklepom odloči, da za namene tega zakona sistem IMI uporabljajo tudi drugi pristojni organi.

(7)Izmenjava informacij v sistemu IMI poteka v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zasebnosti.

(8)Ministrstvo za kulturo in organi iz šestega odstavka tega člena lahko za namene tega zakona poleg sistema IMI uporabljajo tudi druga komunikacijska sredstva.

(1)Državi članici se vrne predmet kulturne dediščine, ki je bil protipravno odstranjen z njenega ozemlja in se nahaja na ozemlju Republike Slovenije, če je bil pred ali po protipravni odstranitvi z ozemlja te države članice v skladu z njenimi predpisi uvrščen v nacionalno bogastvo z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali pa je bil tako opredeljen po nacionalni zakonodaji ali upravnih postopkih v smislu 36. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2)Šteje se, da je bil predmet iz prejšnjega odstavka protipravno odstranjen z ozemlja države članice, če je bil z njenega ozemlja odstranjen v nasprotju njenimi predpisi o varstvu kulturne dediščine oziroma v nasprotju z Uredbo 116/09/EU, ali če ni bil vrnjen ob izteku obdobja zakonite začasne odstranitve oziroma če so bili kršeni drugi pogoji začasne odstranitve.

(3)O vrnitvi predmeta kulturne dediščine odloči sodišče na predlog države članice.

(1)Država članica lahko na ministrstvo za kulturo naslovi pisno vlogo za izsleditev določenega predmeta kulturne dediščine, ki je bil protipravno odstranjen z ozemlja te države, ter za ugotovitev identitete osebe, ki izvršuje neposredno oblast nad tem predmetom. Vloga mora vsebovati vse podatke, potrebne za lažje iskanje, predvsem dejansko oziroma domnevno lokacijo predmeta.

(2)Ministrstvo za kulturo po prejemu vloge iz prejšnjega odstavka o njej obvesti tiste organe in organizacije, ki bi lahko pripomogli k izsleditvi predmeta oziroma ugotovitvi identitete osebe, ki izvršuje neposredno oblast nad predmetom. Ministrstvo za kulturo izvede tudi druga potrebna dejanja, ki so v njegovi pristojnosti, za izsleditev predmeta kulturne dediščine ter osebe, ki izvršuje neposredno oblast nad tem predmetom.

(3)Ministrstvo za kulturo mora obvestiti državo članico o predmetu kulturne dediščine, odkritem na ozemlju Republike Slovenije, za katerega obstajajo razlogi za sum, da je bil protipravno odstranjen z ozemlja te države članice.

(4)Ministrstvo za kulturo v okviru svojih pristojnosti omogoči pristojnim organom države članice, ki je prejela obvestilo iz prejšnjega odstavka, da na ozemlju Republike Slovenije preverijo, ali je določen predmet res predmet kulturne dediščine, če se preverjanje opravi v šestih mesecih od obvestila iz drugega odstavka tega člena.

(5)Inšpektorica ali inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu kulturne dediščine, je pooblaščen za izvajanje nalog izsleditve predmeta kulturne dediščine, ugotovitve identitete osebe, ki izvršuje neposredno oblast nad tem predmetom, ter omogočanja pristojnim organom države članice, da preverijo, ali je določen predmet res predmet kulturne dediščine.

(6)Ministrstvo za kulturo se mora truditi, da oseba, ki izvršuje neposredno oblast nad predmetom kulturne dediščine, ter država, ki zahteva njegovo vračilo, dosežeta sporazum o prostovoljni vrnitvi predmeta kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo lahko ob soglasju države članice ter osebe, ki izvršuje neposredno oblast nad predmetom, posreduje med njima v pogajanjih o prostovoljnem vračilu predmeta kulturne dediščine.

(1)Organi in organizacije v Republiki Sloveniji, v katerih pristojnost sodijo dejavnosti v zvezi z iskanjem predmetov kulturne dediščine oziroma njihovim varstvom morajo v skladu s svojimi pristojnostmi sodelovati z ministrstvom za kulturo ter mu nuditi ustrezno pomoč, predvsem:

1.obveščati ministrstvo za kulturo o iskanju in o najdbah predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni oziroma za katere obstaja sum, da so bili protipravno odstranjeni, in o drugih zadevah, povezanih s protipravnimi odstranitvami predmetov kulturne dediščine;

2.ter po obvestilu ministrstva za kulturo o prejemu vloge iz prvega odstavka 7. člena tega zakona izvesti iskanje določenega predmeta kulturne dediščine, ki je bil protipravno odstranjen z ozemlja države članice, ter ugotovitev identitete osebe, ki izvršuje neposredno oblast nad tem predmetom.

(2)Če kateri od organov oziroma oseb iz prejšnjega odstavka prejme vlogo iz prvega odstavka 7. člena tega zakona, jo mora odstopiti ministrstvu za kulturo.

(1)Država članica lahko pred pristojnim sodiščem v Republiki Sloveniji vloži predlog za vračilo predmeta kulturne dediščine, ki je bil protipravno odstranjen z njenega ozemlja.

(2)Sodišče odloči v nepravdnem postopku.

(3)Predlogu mora biti priložena:

1.listina, ki opisuje predmet kulturne dediščine, čigar vračilo se zahteva,

2.izjava države članice, da gre za predmet kulturne dediščine v skladu s tem zakonom,

3.listina, ki jo je izdal pristojni organ države članice, iz katere izhaja, da je bil navedeni predmet kulturne dediščine protipravno odstranjen z njenega ozemlja.

4.navedba osebe, ki mora vrniti zahtevani predmet kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: nasprotni udeleženec). Nasprotni udeleženec je oseba, ki v svojem imenu izvršuje neposredno oblast nad predmetom kulturne dediščine, oziroma če takšne osebe ni, je neznana ali nedosegljiva, oseba, ki izvršuje neposredno oblast nad predmetom kulturne dediščine v tujem imenu.

5.dokazila o tem, da je predlog vložen v roku iz 11. člena tega zakona.

(4)Če država članica zahteva vračilo predmeta kulturne dediščine, ki sodi v eno od zvrsti predmetov kulturne dediščine iz tretje alinee prvega odstavka 6. člena tega zakona, se kot vrednost zahtevanega predmeta kulturne dediščine upošteva vrednost, ki jo ima predmet v Republiki Sloveniji v času vložitve predloga.

(5)Ministrstvo za kulturo ima položaj udeleženca ali udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženca) v postopku.

(1)Za odločanje o vrnitvi predmeta kulturne dediščine je pristojno okrožno sodišče, na katerega območju ima nasprotni udeleženec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(2)Če se krajevne pristojnosti sodišča ne da določiti na način iz prejšnjega odstavka, je krajevno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega je predmet kulturne dediščine, katerega vračilo se predlaga.

(1)Predlog za vračilo predmeta kulturne dediščine mora biti vložen najkasneje v treh letih od dne, ko je država članica, ki zahteva vračilo, zvedela, kje je predmet kulturne dediščine in kdo je oseba, ki je zavezana za vračilo predmeta.

(2)Predlog mora biti vložen najpozneje 30 let po tem, ko je bil predmet kulturne dediščine protipravno odstranjen z ozemlja države članice, ki zahteva vračilo. Izjema so predmeti kulturne dediščine, ki so del javnih zbirk, ki so v skladu z zakonodajo države članice opredeljene kot javne in so v lasti zadevne države članice, lokalnega ali regionalnega organa države članice ali ustanove v državi članici, če je taka ustanova last te države članice ali lokalnega ali regionalnega organa ali pa jo ta država članica ali organ v večji meri financira, in predmeti, ki spadajo v inventar cerkvenih ali drugih verskih ustanov v državi članici, kjer je ta dediščina po nacionalnem pravu pod posebnim varstvenim režimom. V teh primerih mora biti predlog vložen najpozneje v 75 letih, razen če mednarodna pogodba z državo članico, ki zahteva vračilo, določa daljši rok za zahtevanje vračila.

Država, ki zahteva vračilo, mora o vložitvi predloga za vračilo predmeta kulturne dediščine nemudoma obvestiti ministrstvo za kulturo. Po prejemu tega obvestila mora ministrstvo za kulturo o tem obvestiti osrednje organe drugih držav članic.

(1)V postopku za vračilo predmeta kulturne dediščine opravi sodišče narok.

(2)Sodišče odloči, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju izročiti predmet kulturne dediščine, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.da gre za predmet kulturne dediščine v skladu z prvim odstavkom 6. člena tega zakona;

2.da je bil ta predmet protipravno odstranjen z ozemlja države članice, ki zahteva vračilo;

3.da je bil predlog vložen v roku iz 11. člena tega zakona;

4.da je bil predmet kulturne dediščine odstranjen iz države članice, ki zahteva vračilo, po roku iz 19. člena tega zakona;

5.da je imel nasprotni udeleženec v času vročitve predloga neposredno oblast nad predmetom kulturne dediščine.

(1)Nasprotni udeleženec, ki dejansko oblast nad predmetom kulturne dediščine uresničuje v svojem imenu, ima do konca prvega naroka pravico predlagati, da mu mora država, ki je predlagala vračilo, plačati primerno denarno odškodnino ob vrnitvi predmeta.

(2)V sklepu, s katerim ugodi predlogu za vračilo, sodišče odloči tudi o odškodnini.

(3)Sodišče prisodi odškodnino, če je upravičenka ali upravičenec (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) iz prvega odstavka tega člena pri pridobitvi predmeta kulturne dediščine ravnal v dobri veri in izkazal dolžno skrbnost. Pri določanju, ali je upravičenec ravnal z dolžno skrbnostjo, se upoštevajo vse okoliščine pridobitve predmeta, zlasti dokumentacija o njegovem izvoru, potrebna dovoljenja za iznos predmeta na podlagi prava države članice, lastnosti vključenih strani, plačana cena, vpogled upravičenca v dostopne registre ukradenih predmetov kulturne dediščine in vse relevantne informacije, ki bi jih upravičenec lahko razumno pridobil, ali vsako drugo ravnanje, za katero bi se v enakih okoliščinah odločila razumna oseba.

(4)Če je upravičenec iz prvega odstavka tega člena pridobil predmet kulturne dediščine z neodplačnim pravnim poslom ali z dedovanjem, ima pravico do denarne odškodnine le v primeru, če bi to pravico imela tudi oseba, od katere je pridobil predmet.

(1)Stroške postopka, stroške, ki bodo predvidoma nastali z vračilom predmeta, ter stroške morebitnih začasnih ukrepov zavarovanja predmeta kulturne dediščine, katerega vračilo se zahteva, nosi država članica, ki zahteva vračilo.

(2)Sodišče v sklepu, s katerim je ugodilo predlogu za vračilo in nasprotnemu udeležencu prisodilo denarno odškodnino določi, da mora država, ki je zahtevala vračilo, denarno odškodnino položiti pri sodišču, sodišče pa jo bo izročilo nasprotnemu udeležencu, ko bo prejelo obvestilo ministrstva za kulturo, da je bil predmet kulturne dediščine izročen državi članici.

(3)Nasprotni udeleženec mora izročiti predmet kulturne dediščine državi članici, ki je zahtevala vračilo, v treh dneh po tem, ko je država članica položila navedeni znesek pri sodišču. Postopek vračila se opravi pri ministrstvu za kulturo, ki o tem zastavi zapisnik in o izpolnitvi obveznosti vračila predmeta obvesti pristojno sodišče.

(1)Sodišče določi primerno odškodnino po 14. členu tega zakona ter stroške po 15. členu tega zakona ne glede na morebitno pravico države članice, ki zahteva vračilo, da sproži ustrezen postopek za povračilo teh zneskov od osebe, ki je odgovorna za protipravno odstranitev predmeta kulturne dediščine z njenega ozemlja.

(2)Vložitev predloga države članice za vračilo predmeta kulturne dediščine po tem zakonu ni ovira za vložitev tožbe za vračilo istega predmeta iz naslova lastninske pravice. Če teče pravda za vračilo predmeta kulturne dediščine iz naslova lastninske pravice, lahko sodišče nepravdni postopek po tem zakonu prekine do pravnomočnosti odločitve v pravdnem postopku.

(3)Odločitev sodišča v nepravdnem postopku po tem zakonu ne posega v druga civilnopravna razmerja in v kazenskopravno odgovornost ter v možnost uvedbe kazenskega postopka v zvezi z protipravno odstranitvijo predmeta kulturne dediščine.

(4)Lastninska pravica na predmetu kulturne dediščine se po vračilu presoja po pravu države članice, ki je zahtevala vračilo.

Postopki vračanja predmetov kulturne dediščine po tem zakonu ne posegajo in ne vplivajo na postopke odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, storjenih v zvezi s protipravno odstranitvijo predmetov kulturne dediščine.

Vlada mora vsakih pet let sprejeti poročilo o izvajanju tega zakona. Predlog poročila pripravi Ministrstvo za kulturo.

Ta zakon se uporablja za vračilo predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja Republike Slovenije oziroma držav članic od vključno 1. 1. 1993 dalje. Zakon o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine – ZVPOPKD (Uradni list RS, št. 126/03) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe: Minister za kulturo s pravilnikom določi zvrsti predmetov kulturne dediščine iz druge alinee točke (a) prvega odstavka 3. člena tega zakona v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1)Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati določbe 34. in 35. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), kolikor se nanašajo na vračanje predmetov kulturne dediščine iz držav članic v Republiko Slovenijo ter iz Republike Slovenije v države članice, ki so bili protipravno odstranjeni po 31. 12. 1992.

(2)Začeti postopki vračanja predmetov kulturne dediščine, v katerih vračilo zahtevajo države članice, se končajo po določbah predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati z dnem začetka članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih, ki delujejo v okviru Evropske unije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine – ZVPOPKD-A (Uradni list RS, št. 8/16) črta 20. člen zakona: ter vsebuje naslednji končni določbi: 11. člen Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o zvrsteh protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 34/04). 12. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.