6. člen ZBan-UPB1
Druge finančne storitve
(1)Druge finančne storitve po tem zakonu so naslednje finančne storitve: 1. factoring; 2. finančni zakup (leasing); 3. izdajanje garancij in drugih jamstev; 4. kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov; 5. trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli; 6. trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti; 7. zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb; 8. posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; 8.a izdajanje elektronskega denarja; 9. izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice); 10. oddajanje sefov; 11. posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov; 12. storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev; 13. upravljanje pokojninskih oziroma investicijskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske oziroma investicijske sklade; 14. opravljanje storitev plačilnega prometa; 15. opravljanje skrbniških storitev.
(2)Banka lahko opravlja druge finančne storitve iz prvega odstavka tega člena, če za opravljanje teh storitev dobi dovoljenje Banke Slovenije, in če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja posamezne od drugih finančnih storitev.
(3)Posamezni pojmi iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen: 1. factoring je odplačno prevzemanje terjatev z regresom ali brez; 2. finančni zakup (leasing) je dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstva ter prevzame celotno tveganje posla; 3. izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti, – katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk, – ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in – ki se poravnava v prihodnosti.
- VSRS Sodba III Ips 31/2011Vrhovno sodišče RS · 2011
Do uskladitve poslovanja z ZBan in pridobitve dovoljenja Banke Slovenije je ZBan predvidel možnost, da hranilno kreditne službe nadaljujejo s poslovanjem po določbah ZHKS (drugi odstavek 241. člena ZBan). Trditvena podlaga obravnavanega gospodarskega spora ne daje opore za sklep, da je H. pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ker bi se že uskladila z ZBan. Za razliko od ZBan, ki je med „drugimi finančnimi storitvami“ izrecno opredelil dejavnost izdajanja garancij in drugih jamstev (3. točka prvega odstavka 6. člena ZBan), ZHKS v okviru opredelitve poslov hranilno kreditne službe ne omenja izdajanja garancij in drugih jamstev (10. člen ZHKS). Umestitev določbe 10. člena ZHKS v sistem ureditve dejavnosti bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ki je veljala v času sprejetja ZHKS in vse do spornih poroštvenih izjav H. dne 3. 9. 2002 (med drugim) za opravljanje dejavnosti garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev na trgu, izključuje možnost razumevanja, da bi v okvir v 10. členu ZHKS predvidenih poslov hranilno kreditnih služb sodila tudi možnost opravljanja dejavnosti p
- VSRS Sodba VIII Ips 55/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
V bančnem poslovanju je objekt pravnega varstva varnost bančnega prometa in zaupanje vanj. Ravnanja, ki ga ogrozijo, so protipravna, nedopustna. Ugotovljeno je, da je bilo avansiranje bodočih prilivov v nasprotju z Zakonom o bančništvu, torej v luči kogentnih norm nedopustno. Glede na razmerje med tožnico in toženkama kot delodajalcem in delavkama je ta (širša) nedopustnost v sferi tožnice, ker se šteje, da gre za ravnanje, ki ga je storila sama. V notranjem razmerju med tožnico in toženkama pa je pomembno, ali sta toženki prekršili pravila, ki jih je postavila tožnica kot del dolžnega ravnanja delavca v delovnem razmerju. Ker v spornem primeru ne gre za zahtevek nekoga tretjega, ki mu je z nedopustnim ravnanjem nastala škoda, ampak za zahtevek tožnice, ki navzven velja za povzročitelja škode, je sodišče druge stopnje nedopustnost utemeljeno presojalo z vidika navodil oziroma notranjih pravil dolžnega ravnanja, ki jih je določila uprava tožnice.
- VSRS Sodba II Ips 1028/2007Vrhovno sodišče RS · 2009
Tristranski pravni posel, sklenjen 14. 9. 1993, je factoring posel. Vsebuje elemente kupoprodajne pogodbe, pogodbe o odstopu terjatve in kreditne pogodbe. Toženec je pri sklenitvi tristranske pogodbe aktivno sodeloval, saj se je z njeno vsebino s podpisom na pogodbi o odstopu terjatve strinjal. Svojo zavezo, da bo redno mesečno plačeval zapadle obroke, je podal tožeči stranki, ki je prevzela terjatev iz kreditne pogodbe. Ker svojih obveznosti ni izpolnjeval v skladu s pogodbo, je tožeča stranka torej legitimirana, da od njega s tožbo zahteva izplačilo zapadle glavnice s pogodbenimi in zamudnimi obrestmi.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 7. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 31/2011Vrhovno sodišče RS · 5. 7. 2011
Do uskladitve poslovanja z ZBan in pridobitve dovoljenja Banke Slovenije je ZBan predvidel možnost, da hranilno kreditne službe nadaljujejo s poslovanjem po določbah ZHKS (drugi odstavek 241. člena ZBan). Trditvena podlaga obravnavanega gospodarskega spora ne daje opore za sklep, da je H. pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ker bi se že uskladila z ZBan. Za razliko od ZBan, ki je med „drugimi finančnimi storitvami“ izrecno opredelil dejavnost izdajanja garancij in drugih jamstev (3. točka prvega odstavka 6. člena ZBan), ZHKS v okviru opredelitve poslov hranilno kreditne službe ne omenja izdajanja garancij in drugih jamstev (10. člen ZHKS). Umestitev določbe 10. člena ZHKS v sistem ureditve dejavnosti bančnih in drugih finančnih poslov na trgu, ki je veljala v času sprejetja ZHKS in vse do spornih poroštvenih izjav H. dne 3. 9. 2002 (med drugim) za opravljanje dejavnosti garancijskih poslov in drugih poslov prevzemanja jamstev na trgu, izključuje možnost razumevanja, da bi v okvir v 10. členu ZHKS predvidenih poslov hranilno kreditnih služb sodila tudi možnost opravljanja dejavnosti p
- VSRS Sodba VIII Ips 55/2009Vrhovno sodišče RS · 11. 10. 2010
V bančnem poslovanju je objekt pravnega varstva varnost bančnega prometa in zaupanje vanj. Ravnanja, ki ga ogrozijo, so protipravna, nedopustna. Ugotovljeno je, da je bilo avansiranje bodočih prilivov v nasprotju z Zakonom o bančništvu, torej v luči kogentnih norm nedopustno. Glede na razmerje med tožnico in toženkama kot delodajalcem in delavkama je ta (širša) nedopustnost v sferi tožnice, ker se šteje, da gre za ravnanje, ki ga je storila sama. V notranjem razmerju med tožnico in toženkama pa je pomembno, ali sta toženki prekršili pravila, ki jih je postavila tožnica kot del dolžnega ravnanja delavca v delovnem razmerju. Ker v spornem primeru ne gre za zahtevek nekoga tretjega, ki mu je z nedopustnim ravnanjem nastala škoda, ampak za zahtevek tožnice, ki navzven velja za povzročitelja škode, je sodišče druge stopnje nedopustnost utemeljeno presojalo z vidika navodil oziroma notranjih pravil dolžnega ravnanja, ki jih je določila uprava tožnice.
- VSRS Sodba II Ips 1028/2007Vrhovno sodišče RS · 8. 10. 2009
Tristranski pravni posel, sklenjen 14. 9. 1993, je factoring posel. Vsebuje elemente kupoprodajne pogodbe, pogodbe o odstopu terjatve in kreditne pogodbe. Toženec je pri sklenitvi tristranske pogodbe aktivno sodeloval, saj se je z njeno vsebino s podpisom na pogodbi o odstopu terjatve strinjal. Svojo zavezo, da bo redno mesečno plačeval zapadle obroke, je podal tožeči stranki, ki je prevzela terjatev iz kreditne pogodbe. Ker svojih obveznosti ni izpolnjeval v skladu s pogodbo, je tožeča stranka torej legitimirana, da od njega s tožbo zahteva izplačilo zapadle glavnice s pogodbenimi in zamudnimi obrestmi.
- VSC sklep Cp 1588/99Višje sodišče v Celju · 8. 6. 2000
Tristransko razmerje, v katerem je dobavitelj (sklenitelj kreditne pogodbe) svojo terjatev do dolžnika (toženca) na podlagi kreditne pogodbe dobavil osebno vozilo, s pogodbo o odstopu terjatve pa svojo terjatev odstopil tožniku, ima znake mešanega posla - kupne pogodbe, posojila in cesije. Gre za nov pogodbeni tip, ki je kot pravni posel naveden v 1. tč. I. odst. čl. 6 Zakona o bančništvu.