3. člen ZBan-UPB1
Bančne storitve
(1)Bančne storitve so naslednje finančne storitve: 1. sprejemanje depozitov ter dajanje kreditov za svoj račun, 2. storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.
(2)Depozit po prvi točki prvega odstavka tega člena je vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih.
- VSRS Sodba VIII Ips 55/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
V bančnem poslovanju je objekt pravnega varstva varnost bančnega prometa in zaupanje vanj. Ravnanja, ki ga ogrozijo, so protipravna, nedopustna. Ugotovljeno je, da je bilo avansiranje bodočih prilivov v nasprotju z Zakonom o bančništvu, torej v luči kogentnih norm nedopustno. Glede na razmerje med tožnico in toženkama kot delodajalcem in delavkama je ta (širša) nedopustnost v sferi tožnice, ker se šteje, da gre za ravnanje, ki ga je storila sama. V notranjem razmerju med tožnico in toženkama pa je pomembno, ali sta toženki prekršili pravila, ki jih je postavila tožnica kot del dolžnega ravnanja delavca v delovnem razmerju. Ker v spornem primeru ne gre za zahtevek nekoga tretjega, ki mu je z nedopustnim ravnanjem nastala škoda, ampak za zahtevek tožnice, ki navzven velja za povzročitelja škode, je sodišče druge stopnje nedopustnost utemeljeno presojalo z vidika navodil oziroma notranjih pravil dolžnega ravnanja, ki jih je določila uprava tožnice.
- VSL sodba I Cpg 510/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Za profesionalno osebo, ki svoje storitve opravlja na trgu, torej za plačilo, se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena. Odgovornost teh oseb je v opisanem pomenu objektivna, saj se odgovornosti razbremenijo le, če dokažejo, da so vzrok za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev dogodki oziroma ravnanja drugih oseb, ki jih ni mogoče predvideti oziroma se jih izogniti oziroma preprečiti njihovih negativnih posledic. Pri presoji predvidljivosti oziroma odklonljivosti teh dogodkov oziroma ravnanja pa niso pomembne subjektivne strokovne sposobnosti in znanja profesionalne osebe, temveč tista strokovna znanja in sposobnosti, ki se zanjo predpostavljajo. Od direktorja družbe se pričakuje, da se na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje spozna. Obveznost direktorja (članov uprave) je po svoji naravi obligacija prizadevanja. Merilo za presojo, ali je svoje obveznosti, povezane z vodenjem d
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 10. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 55/2009Vrhovno sodišče RS · 11. 10. 2010
V bančnem poslovanju je objekt pravnega varstva varnost bančnega prometa in zaupanje vanj. Ravnanja, ki ga ogrozijo, so protipravna, nedopustna. Ugotovljeno je, da je bilo avansiranje bodočih prilivov v nasprotju z Zakonom o bančništvu, torej v luči kogentnih norm nedopustno. Glede na razmerje med tožnico in toženkama kot delodajalcem in delavkama je ta (širša) nedopustnost v sferi tožnice, ker se šteje, da gre za ravnanje, ki ga je storila sama. V notranjem razmerju med tožnico in toženkama pa je pomembno, ali sta toženki prekršili pravila, ki jih je postavila tožnica kot del dolžnega ravnanja delavca v delovnem razmerju. Ker v spornem primeru ne gre za zahtevek nekoga tretjega, ki mu je z nedopustnim ravnanjem nastala škoda, ampak za zahtevek tožnice, ki navzven velja za povzročitelja škode, je sodišče druge stopnje nedopustnost utemeljeno presojalo z vidika navodil oziroma notranjih pravil dolžnega ravnanja, ki jih je določila uprava tožnice.
- VSL sodba I Cpg 510/2010Višje sodišče v Ljubljani · 16. 9. 2010
Za profesionalno osebo, ki svoje storitve opravlja na trgu, torej za plačilo, se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena. Odgovornost teh oseb je v opisanem pomenu objektivna, saj se odgovornosti razbremenijo le, če dokažejo, da so vzrok za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev dogodki oziroma ravnanja drugih oseb, ki jih ni mogoče predvideti oziroma se jih izogniti oziroma preprečiti njihovih negativnih posledic. Pri presoji predvidljivosti oziroma odklonljivosti teh dogodkov oziroma ravnanja pa niso pomembne subjektivne strokovne sposobnosti in znanja profesionalne osebe, temveč tista strokovna znanja in sposobnosti, ki se zanjo predpostavljajo. Od direktorja družbe se pričakuje, da se na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje spozna. Obveznost direktorja (članov uprave) je po svoji naravi obligacija prizadevanja. Merilo za presojo, ali je svoje obveznosti, povezane z vodenjem d