16. člen ZHO
(merila javnega interesa)
(1)Organizacija, ki izkaže izpolnjevanje splošnega pogoja iz prejšnjega člena, lahko pridobi status humanitarne organizacije po tem zakonu, če izpolnjuje s tem zakonom predpisana splošna ter posebna merila za delovanje v javnem interesu.
(2)Splošna merila so odprtost delovanja, strokovnost, prostovoljnost in neplačljivost. Posebni merili za organizacije za kronične bolnike sta merilo specifičnosti in merilo številčnosti.
(3)Ne glede na izpolnjevanje posameznih meril tega zakona lahko status humanitarne organizacije pridobijo tudi tiste organizacije, ki so na podlagi ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb del mednarodnih humanitarnih organizacij oziroma njihov pooblaščen predstavnik.
- UPRS Sodba III U 71/2017-14Upravno sodišče RS · 2018
Za interpretacijo četrtega odstavka 2. člena ZHO v smislu, da za status humanitarne organizacije lahko zaprosijo tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti, govori tudi zakonski koncept verskih skupnosti, kot je opredeljen v 5. členu Zakon o verski svobodi in po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije, pri katerih se prepletata dve prvini. Prva je zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter prizadevanje za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja. Druga prvina verskih skupnosti, ki mora biti podana kumulativno s prvo, pa je neposreden širši družbeni prispevek teh skupnosti, kadar s svojimi dejavnostmi presegajo zgolj notranje versko življenje, tako da opravljajo še kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne, karitativne in druge dejavnosti s področja socialne države.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 2. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 71/2017-14Upravno sodišče RS · 12. 2. 2018
Za interpretacijo četrtega odstavka 2. člena ZHO v smislu, da za status humanitarne organizacije lahko zaprosijo tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti, govori tudi zakonski koncept verskih skupnosti, kot je opredeljen v 5. členu Zakon o verski svobodi in po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije, pri katerih se prepletata dve prvini. Prva je zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter prizadevanje za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja. Druga prvina verskih skupnosti, ki mora biti podana kumulativno s prvo, pa je neposreden širši družbeni prispevek teh skupnosti, kadar s svojimi dejavnostmi presegajo zgolj notranje versko življenje, tako da opravljajo še kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne, karitativne in druge dejavnosti s področja socialne države.