3. člen ZDKDPŠ
Organizacije, ki opravljajo dejavnost posredovanja začasnih in občasnih del za študente, zbrana sredstva iz prejšnjega člena nakazujejo v proračunski sklad v pristojnosti ministrstva, pristojnega za izobraževanje, za odplačilo posojil, najetih za sofinanciranje ali financiranje gradnje, nakupa, razširitve, prenove, vzdrževanja in posodobitve prostorskih pogojev in opremljenosti javnih visokošolskih zavodov in za odplačilo posojil, najetih za sofinanciranje ali financiranje gradnje, nakupa, razširitve, rekonstrukcije, prenove, vzdrževanja in opremljanja študentskih in dijaških bivalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji, v javnih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija ali javni visokošolski zavod. Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko porabijo tudi za sofinanciranje ali financiranje gradnje, nakupa, razširitve, rekonstrukcije, prenove, vzdrževanja in posodobitve prostorskih pogojev in opremljenosti javnih visokošolskih zavodov ter za sofinanciranje ali financiranje gradnje, nakupa, razširitve, rekonstrukcije, prenove, vzdrževanja in opremljanja študentskih in dijaških bivalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji, v javnih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija ali javni visokošolski zavod. Proračunski sklad je ustanovljen do zaključka odplačevanja posojil. Proračunski sklad se ukine, ko so porabljena vsa sredstva, zbrana do zaključka odplačila posojil. Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dodatne koncesijske dajatve opravlja Finančna uprava Republike Slovenije.
- VSL sodba I Cpg 1573/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi. V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten. Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza
- VSL sklep I Cpg 192/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2013
Dodatna koncesijska dajatev je prihodek proračuna v lasti RS. Če je tako, je njena aktivna legitimacija za izterjavo teh sredstev podana. Sam namen ustanovitve proračunskega sklada in dolžnost strogo namenske porabe zbranih sredstev iz naslova dodatne koncesijske dajatve za eno izmed dejavnosti, ki jo izvaja Š., še ne pomeni, da je tožeča stranka preusmerila del sredstev, ki sodijo med prihodke državnega proračuna, neposredno k Š. kot uporabniku teh sredstev.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 31. 8. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 1573/2015Višje sodišče v Ljubljani · 31. 8. 2016besedilo 2006–2018
Koncesijska pogodba ni sklenjena zaradi pridobitne dejavnosti koncedenta, temveč z njo oblastni subjekt podeli neko izključno ali posebno pravico. Ker država kot stranka koncesijske pogodbe ne izpolnjuje meril iz 13. člena OZ, koncesijske pogodbe ni mogoče šteti za gospodarsko pogodbo. Zato za presojo terjatev iz koncesijske pogodbe velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ. Enak rok velja za presojo tožbenega zahtevka po pravilih o neupravičeni obogatitvi. V konkretnem primeru je tožnica prikrajšana za koncesijsko dajatev v višini 2 % od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela študentov, ki bi jih sicer prejela, če bi s tožencem imela sklenjeno koncesijsko pogodbo tudi za leto 2007 oziroma bi tak znesek prejela od ostalih študentskih servisov, ki bi posredovali enako kvoto študentskih del, če bi se toženec svoje dejavnosti posredovanja del vzdržal, ker za opravljanje te dejavnosti ni imel veljavne koncesijske pogodbe. Na drugi strani pa je toženec za ta isti znesek, ki ga sedaj zadržuje zase, obogaten. Strokovna mnenja, ki jih v spis vlagajo pravdne stranke, imajo le značaj trditev v skladu s 7. in 212. členom ZPP. Pravne narave dokaza
- VSL sklep I Cpg 192/2012Višje sodišče v Ljubljani · 5. 9. 2013besedilo 2006–2018
Dodatna koncesijska dajatev je prihodek proračuna v lasti RS. Če je tako, je njena aktivna legitimacija za izterjavo teh sredstev podana. Sam namen ustanovitve proračunskega sklada in dolžnost strogo namenske porabe zbranih sredstev iz naslova dodatne koncesijske dajatve za eno izmed dejavnosti, ki jo izvaja Š., še ne pomeni, da je tožeča stranka preusmerila del sredstev, ki sodijo med prihodke državnega proračuna, neposredno k Š. kot uporabniku teh sredstev.