Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-E)

V zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 25/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 5/98 – odločba US, 49/98 – ZPol, 72/98, 6/99, 66/2000, 111/2001, 32/2002 – odločba US in 44/2003 – odločba US) se v osmem odstavku 25. člena besedilo “senata vrhovnega sodišča“ nadomesti z besedilom “iz tretjega odstavka tega člena“.

V 39. členu se doda nova 4.a) točka, ki se glasi: “4.a) če se je v postopku pri odločanju o katerem koli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov (83. člen), ne more v isti zadevi odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, razen če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev;“.

(1)V četrtem odstavku 44. člena, v prvem, četrtem in petem odstavku 218. člena in v četrtem odstavku 220. člena se besedilo “pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve“ v vseh sklonih in številih nadomesti z besedo “policist“ v ustreznem sklonu in številu.

(2)V osmem odstavku 84. člena, v tretjem odstavku 152. člena, v prvem odstavku 153. člena, v 160. členu, v prvem, drugem in tretjem odstavku 164. člena, v 173. členu, v prvem odstavku 174. člena, v drugem odstavku 177. člena, v drugem odstavku 194. člena, v drugem odstavku 195.b člena, v petem odstavku 199.a člena, v 208. členu, v prvem in drugem odstavku 525. člena, v petem odstavku 548. člena, v drugem odstavku 549. člena in v petem odstavku 551. člena se besedilo “organ za notranje zadeve“ v vseh sklonih nadomesti z besedo “policija“ v ustreznem sklonu.

V 58. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: “(5) Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, izdan na podlagi prvega odstavka tega člena, postane pravnomočen po preteku rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.“.

V 61. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Sodba, s katero je bila obtožba v primeru iz prvega odstavka tega člena zavrnjena, postane pravnomočna po preteku rokov za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje.“.

71. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Če ni pogojev za obvezno obrambo, se obdolžencu, ki si po svojih gmotnih razmerah ne more sam plačati zagovornika, na njegovo zahtevo lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če je to v interesu pravičnosti.

(2)Zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko poda obdolženec po vročitvi obtožnice. O zahtevi odloči predsednik senata, zagovornika pa postavi predsednik sodišča. Glede določitve zagovornika se uporabi določba petega odstavka prejšnjega člena.

(3)Odvetnik, ki ga policija postavi osumljencu za zagovornika po uradni dolžnosti (četrti odstavek 4. člena), opravlja to dolžnost tudi v postopku po 204.a členu tega zakona in v kazenskem postopku zoper obdolženca, pod enakimi pogoji kot zagovornik, ki ga postavi sodišče.“.

83. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Preden državni tožilec poda preiskovalnemu sodniku zahtevo za preiskavo (prvi odstavek 168. člena), predlog za soglasje naj se ne opravi preiskava (prvi odstavek 170. člena), ali vloži obtožnico brez preiskave (šesti odstavek 170. člena) oziroma obtožni predlog na podlagi kazenske ovadbe (drugi odstavek 430. člena), ali poda sodniku posamezniku predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 431. člena) ali predlog za izdajo kaznovalnega naloga (prvi odstavek 445.a člena), izloči iz spisov, ki jih pošlje sodišču, obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. O opravljeni izločitvi sestavi uradni zaznamek in ga priloži spisom, ki jih pošlje sodišču, izločena obvestila pa shrani v svojem spisu. Če je h kazenski ovadbi priložen zapisnik o zaslišanju osumljenca (drugi odstavek 148.a člena), zapisniki o opravljenih preiskovalnih dejanjih (164. do 166. člen) ali drugi dokazi, za katere državni tožilec misli, da se na njih ne sme opirati odločba sodišča, pošlje spise, v katerih so taki dokazi preiskovalnemu sodniku oziroma sodniku posamezniku, ta pa ravna po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena.

(2)Če je v tem zakonu določeno, da se sodna odločba ne sme opirati na izpovedbo osumljenca oziroma obdolženca, priče ali izvedenca, ali na zapisnike, predmete, posnetke, sporočila ali dokazila, izda preiskovalni sodnik oziroma sodnik, ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja, po uradni dolžnosti ali na predlog stranke sklep, s katerim izloči navedene dokaze iz spisov takoj, ko ugotovi, da gre za take izpovedbe oziroma dokaze. Tako ravna tudi glede obvestil iz prejšnjega odstavka, če jih ni že prej izločil državni tožilec, kot tudi glede obvestil ki so jih dale policiji osebe, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen), ali ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen), ali ki po tem zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedenca (251. člen). Stranke smejo zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov samo do začetka glavne obravnave, na glavni obravnavi pa samo, če tega niso mogle zahtevati že prej.

(3)Zoper sklep iz prejšnjega odstavka o izločitvi ali zavrnitvi predloga stranke za izločitev je dovoljena posebna pritožba. Po pravnomočnosti sklepa se izločeni zapisniki in drugi izločeni dokazi zaprejo v poseben ovitek in shranijo ločeno od drugih spisov in jih ni mogoče pregledovati in ne uporabiti v kazenskem postopku, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena.

(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme predsednik sodišča, ki odloča o zahtevi za izločitev sodnika iz razloga po 4.a točki 39. člena tega zakona, ter senat, ki odloča o pravnem sredstvu zoper odločbo o glavni stvari, pregledati in uporabiti zapisnike in druge dokaze, ki so bili s pravnomočnim sklepom izločeni iz spisov, če je to nujno zaradi ugotovitve ali je podan razlog za izločitev sodnika. Po pregledu in uporabi se mora izločene zapisnike in druge dokaze spet zapreti v poseben ovitek in na njem naznačiti, kdo in kdaj jih je pregledal.

(5)Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep o izločitvi dokazov (četrti odstavek 340. člena).“.

(1)Četrti odstavek 96. člena se črta.

(2)Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V 128. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: “(6) Obdolženec in zagovornik imata pri državnem tožilcu pravico pregledati uradne zaznamke o obvestilih, ki jih je državni tožilec izločil iz spisov (prvi odstavek 83. člena).“.

V 130. členu se besedilo “da se za vsako začeto eno desetino povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji določi en dan zapora“ nadomesti z besedilom “da se za vsakih začetih 10.000 tolarjev določi en dan zapora“.

(1)Prva alinea 144. člena se spremeni tako, da se glasi: “– osumljenec, ki označuje osumljenko in osumljenca, je oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja;“.

(2)Deseta alinea se spremeni tako, da se glasi: “– policija lahko smiselno pomeni policijsko postajo ali drugo enoto policije.“.

(3)Enajsta alinea se črta.

(1)V prvem odstavku 148. člena se besedilo “morajo organi za notranje zadeve“ nadomesti z besedama “mora policija“.

(2)V drugem odstavku se besedilo “smejo organi za notranje zadeve“ nadomesti z besedama “sme policija“.

(3)V tretjem odstavku se besedilo “Organi za notranje zadeve lahko vabijo“ nadomesti z besedilom “Policija lahko vabi“, besedilo “ne smejo organi za notranje zadeve“ se nadomesti z besedilom “ne sme policija“, pika na koncu odstavka pa se nadomesti z vejico in doda besedilo “razen osumljenca v primeru iz 148.a člena tega zakona.“.

(4)Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: “(4) Kadar policija pri zbiranju obvestil ugotovi, da za določeno osebo obstajajo razlogi za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (osumljenec), ji mora, preden začne od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju uporabilo zoper njo.

(5)Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, se zaslišanje odloži do prihoda zagovornika, oziroma do roka, ki ga določi policija, vendar ne manj kot za dve uri. Do prihoda zagovornika se odloži tudi oprava drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati. Zaslišanje osumljenca se opravi po določbah 148.a člena tega zakona.

(6)Če osumljenec izjavi, da si ne bo vzel zagovornika ali če izbrani zagovornik ne pride v roku, ki ga je določila policija, se o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek. Vanj se vnese dani pravni pouk ter izjava osumljenca; če se želi izjaviti o kaznivem dejanju, pa tudi bistvena vsebina njegove izjave ter pripombe na zapisano vsebino. Vsebina uradnega zaznamka se osumljencu prebere in se mu vroči prepis uradnega zaznamka, kar osumljenec potrdi s svojim podpisom. Izjava osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje.“.

(5)Dosedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.

(6)V dosedanjem petem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo “smejo organi za notranje zadeve“ nadomesti z besedama “sme policija“.

(7)V dosedanjem šestem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo “organ za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “policija“; zadnji stavek pa se spremeni tako, da se glasi: “Če policija po vložitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivega dejanja, mora zbrati potrebna obvestila in poslati o tem državnemu tožilcu poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe.“.

(8)V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane deseti odstavek, se besedilo “organ za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “policija“.

Za 148. členom se doda nov 148.a člen, ki se glasi:

(1)Zaslišanje osumljenca se sme opraviti samo v navzočnosti zagovornika. Pri zaslišanju je lahko navzoč tudi državni tožilec, o čemer ga mora na primeren način obvestiti policija.

(2)Zaslišanje osumljenca opravi policija po določbah tega zakona, ki veljajo za zaslišanje obdolženca (227. do 233. člen). O zaslišanju se sestavi zapisnik po določbah 79. do 82. člena tega zakona. Ta zapisnik se lahko uporabi kot dokaz v kazenskem postopku. Zaslišanje osumljenca se lahko po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje.

(3)Če osumljenec ni bil poučen o svojih pravicah iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali če dani pouk in izjava osumljenca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bil zaslišan brez navzočnosti zagovornika ali če je bilo ravnano v nasprotju z določbami osmega odstavka 227. člena tega zakona, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na njegovo izpovedbo.“.

(1)V prvem odstavku 149. člena se besedilo “Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “Policisti“.

(2)V drugem odstavku se besedilo “Organi za notranje zadeve smejo“ nadomesti z besedama “Policija sme“.

(3)V tretjem odstavku se za besedilom “čigavi so prstni odtisi“ doda besedilo “ali biološke sledi“; besedilo “smejo organi za notranje zadeve“ se nadomesti z besedama “sme policija“; za besedilom “jemati prstne odtise“ pa se doda besedilo “in brise ustne sluznice“.

156. člen se spremeni tako, da se glasi: “(1) Preiskovalni sodnik lahko na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni službi, da mu sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, če bi ti podatki utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali če so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

(2)Banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba mora zahtevane podatke in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka posredovati preiskovalnemu sodniku brez odlašanja.

(3)Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca odredi banki, hranilnici ali hranilno kreditni službi, da tekoče spremlja finančno poslovanje osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca, in da mu sproti sporoča zaupne podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri njih opravijo ali nameravajo opraviti navedene osebe. V odredbi preiskovalni sodnik določi rok, v katerem mu mora banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba sporočati podatke.

(4)Izvajanje ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko na predlog državnega tožilca njegovo trajanje podaljša do največ šest mesecev.

(5)Banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba svoji stranki ali tretji osebi ne sme razkriti, da je ali da bo podatke in dokumentacijo poslala preiskovalnemu sodniku.“.

(1)V prvem odstavku 157. člena se v prvem stavku besedilo “Pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “Policisti“, v drugem stavku se besedilo “pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “policist“, na koncu odstavka pa se dodata dva nova stavka, ki se glasita: “Preiskovalnemu sodniku se ob privedbi izroči tudi kopija kazenske ovadbe z zapisnikom o zaslišanju osumljenca in drugimi prilogami, razen uradnih zaznamkov o obvestilih, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden mu je bil dan pouk po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. Te uradne zaznamke pošlje policija skupaj z ovadbo državnemu tožilcu.“.

(2)V drugem odstavku se besedilo “Pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “Policisti“; besedilo “ki se preganja po uradni dolžnosti“ pa se nadomestita z besedilom “za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti“.

(3)V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: “Oseba, ki ji je bila vzeta prostost brez odločbe sodišča, mora biti kot osumljenec takoj poučena po določbah prvega odstavka 4. člena ter četrtega odstavka 148. člena tega zakona.“.

(4)Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(4) Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, policija odloži njegovo zaslišanje kot tudi opravo drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati, do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osumljencu dana možnost, da obvesti zagovornika. Na zahtevo osumljenca mu mora policija pomagati, da si lahko vzame zagovornika. Zaslišanje osumljenca se opravi v navzočnosti zagovornika po določbah 148.a člena tega zakona. Če osumljenec izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, ali če izbrani zagovornik ne pride v roku dveh ur, ravna policija po šestem odstavku 148. člena tega zakona.“.

(5)V petem odstavku se besedilo “pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “policist“.

(6)V šestem odstavku se besedilo “pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “policist“.

(7)Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi: “(8) O vsakem odvzemu prostosti policija takoj obvesti državnega tožilca, ki ji lahko da navodila glede nadaljnjih ukrepov (160.a člen). Policija je dolžna ravnati po teh navodilih.“.

(1)V prvem odstavku 158. člena se besedilo “ki se preganja po uradni dolžnosti“ nadomesti z besedilom “za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti“, besedilo “organu za notranje zadeve“ pa se nadomesti z besedo “policiji“.

(2)V drugem odstavku se besedilo “organu za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “policiji“.

(3)V tretjem odstavku se besedilo “Organ za notranje zadeve“ nadomesti z besedo “Policija“.

Za 160. členom se doda nov 160.a člen, ki se glasi:

(1)Državni tožilec pri izvrševanju svojih pooblastil po tem zakonu lahko usmerja delo policije z obveznimi navodili, strokovnimi mnenji in predlogi za zbiranje obvestil in izvedbo drugih ukrepov, za katere je pristojna policija, z namenom, da se odkrijeta kaznivo dejanje in storilec, oziroma, da se zberejo podatki, potrebni za njegovo odločitev.

(2)Postopek, primere, roke in način usmerjanja in obveščanja iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije.“.

(1)V prvem odstavku 161. člena se v drugem stavku besedilo “organ za notranje zadeve“ nadomesti z besedama “državni organ“.

(2)V drugem odstavku se v zadnjem stavku besedilo “od organov za notranje zadeve, da ga obvestijo, kaj so ukrenili“ nadomesti z besedilom “od policije, da ga obvesti, kaj je ukrenila“.

Za 163. členom se doda nov 163.a člen, ki se glasi:

(1)Pri postopku po 162. členu tega zakona povabi državni tožilec osumljenca in oškodovanca na državno tožilstvo. V vabilu se navede razlog vabljenja. Če se vabilu odzoveta, seznani državni tožilec osumljenca s kazensko ovadbo in o tem, da bo ovadbo zavrgel, če se bo ravnal po njegovih navodilih in pravočasno izpolnil določene naloge.

(2)Če je potrebno, da si državni tožilec pridobi neposredno od osumljenca ali oškodovanca kakšne podatke, da bi se lahko odločil ali naj odstopi zadevo v poravnavanje (161.a člen) ali ne začne kazenskega pregona (163. člen) ali vloži predlog za izdajo kaznovalnega naloga (445.a člen), sme osumljenca in oškodovanca, ali samo enega izmed njiju, povabiti na državno tožilstvo. Povabljenega osumljenca seznani s kazensko ovadbo ter o odločitvah, ki jih lahko sprejme v postopku z ovadbo, oškodovanca pa o njegovih pravicah.

(3)V primerih iz prejšnjih odstavkov sestavi državni tožilec uradni zaznamek, v katerega vpiše izjavo osumljenca ter oškodovanca. Uradnega zaznamka ne pošlje sodišču, če začne kazenski pregon zoper osumljenca.

(4)Če se osumljenec ali oškodovanec brez upravičenega razloga ne odzoveta vabilu, ju ni dopustno ponovno vabiti.“.

Za 165. členom se doda nov 165.a člen, ki se glasi:

(1)Pred vložitvijo zahteve za preiskavo ali obtožnice brez preiskave sme državni tožilec predlagati preiskovalnemu sodniku, da opravi določeno preiskovalno dejanje, če je oprava takega dejanja potrebna za njegovo odločitev ali naj kazensko ovadbo zavrže ali začne kazenski pregon.

(2)Pri opravi preiskovalnega dejanja so lahko navzoči državni tožilec, oškodovanec, osumljenec in zagovornik, o čemer jih mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti. Če se kot določeno preiskovalno dejanje predlaga zaslišanje osumljenca, se uporabljajo določbe tega zakona o vabljenju in zasliševanju obdolženca.

(3)Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za opravo preiskovalnega dejanja, obvesti o razlogih za svojo odločitev državnega tožilca, ki lahko predlaga opravo takšnega dejanja v zahtevi za preiskavo ali obtožnici.“.

V drugem odstavku 169. člena se za besedo “odlašati“ doda besedilo “ali, če preiskovalni sodnik glede na že opravljeno zaslišanje po 148.a členu tega zakona in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslišanje ni potrebno“.

V šestem odstavku 170. člena se beseda “pet“ nadomesti z besedo “osem“.

(1)V četrtem odstavku 213.b člena se na koncu odstavka doda nov stavek, ki se glasi: “Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.“.

(2)V petem odstavku se beseda “tretjega“ nadomesti z besedo “četrtega“.

(1)V prvem odstavku 214. člena se besedilo “če je verjetno“ nadomesti z besedilom “če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno“.

(2)V drugem odstavku se besedilo “če je verjetno“ nadomesti z besedilom “če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in je verjetno“.

(1)Drugi in tretji odstavek 227. člena se spremenita tako, da se glasita: “(2) Obdolžencu se nato pove, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev. Pouči se ga, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo ter da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri, oziroma da se mu lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, postavi zagovornik po uradni dolžnosti, ki je lahko navzoč pri zaslišanju.

(3)Če gre za kazniva dejanja, za katera je v kazenskem zakoniku predvideno, da se mora obdolžencu v določenih primerih kazen odpustiti ali omiliti, mu je tudi to potrebno povedati.“.

(2)Deveti in deseti odstavek se spremenita tako, da se glasita: “(9) Obdolženec sme biti zaslišan brez zagovornika, če se je izrecno odpovedal tej pravici, obramba pa ni obvezna ali če zagovornik ni navzoč, čeprav je bil obveščen o zaslišanju (178. člen).

(10)Če obdolženec ni bil poučen o svojih pravicah iz drugega odstavka tega člena ali če dani pouk in izjava obdolženca glede pravice do zagovornika nista zapisana v zapisnik ali če je bilo ravnano v nasprotju z določbami osmega ali devetega odstavka tega člena, sodišče ne sme opreti svoje odločbe na obdolženčevo izpovedbo.“.

V 228. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Če je bilo ravnano v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, na obdolženčevo izpovedbo ni mogoče opreti sodne odločbe.“.

(1)V prvem odstavku 236. člena se na koncu 5. točke pika nadomesti z vejico in doda besedilo “razen v primerih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona ali če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolžnosti čuvanja tajnosti oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom.“.

(2)Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: “(2) Sodišče, ki vodi postopek, je dolžno poučiti osebe, omenjene v prejšnjem odstavku, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Če priča izjavi, da se odpoveduje tej pravici in da želi pričati, se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju. Pouk in odgovor se vpišeta v zapisnik.“.

(1)V 242. členu, ki postane prvi odstavek 242. člena, se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: “Na smiselno enak način je potrebno ravnati tudi pri prepoznavanju s pomočjo drugih čutil (sluh, tip, voh in drugo).“.

(2)Dodajo se novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo: “(2) Pred prepoznavo se pričo opozori po drugem odstavku 240. člena tega zakona.

(3)Preiskovalni sodnik, ki vodi prepoznavo, mora zagotoviti, da priča pred začetkom prepoznave ne vidi oseb ali predmetov, ki jih bo prepoznavala.

(4)O prepoznavi obdolženca se sestavi zapisnik, temu pa se priloži skupni posnetek vseh oseb, ki so bile prepoznavane.“.

Za 242. členom se doda nov 242.a člen, ki se glasi: Če bi bilo lahko ogroženo življenje, telo ali premoženje večje vrednosti osebe, ki opravlja prepoznavo, oziroma njenih bližnjih sorodnikov (1. do 3. točka prvega odstavka 236. člena) ali če je podana verjetnost, da bo oseba, ki se prepoznava, vplivala na potek prepoznave, se mora prepoznava opraviti tako, da oseba, ki se prepoznava, ne more videti osebe, ki opravlja prepoznavo.“.

V drugem odstavku 271. člena se za besedo “obtožnico“ doda besedilo “ali zasebno tožbo“.

V 286. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: “(4) Ko senat (šesti odstavek 25. člena) odloča o pritožbi zoper sklep iz prejšnjega odstavka, sme glede na vsebino izločenega dokaza odrediti, da se glavna obravnava opravi pred drugim predsednikom senata.“.

V drugem odstavku 288. člena se za zaklepajem črta vejica in besedilo “kot tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal“.

V prvem odstavku 289. člena se v drugem stavku beseda “dokazil“ nadomesti z besedo “dokazov“.

V 293. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Sklep o ustavitvi kazenskega postopka izda predsednik senata tudi, če so po pravnomočnosti obtožnice oziroma zasebne tožbe podane kakšne druge okoliščine, zaradi katerih bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba (2., 3. in 4. točka 357. člena).“.

(1)V drugem odstavku 307. člena se besedilo “členov 200 do 213“ nadomesti z besedilom “200. člena, drugega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 202. člena ter 208. do 213.d člena“.

(2)V tretjem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: “Če obtoženec nima zagovornika, senat ravna po prvem odstavku tega člena, sme pa tudi odločiti, da se obtožencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti.“.

(1)Dosedanji četrti odstavek 340. člena postane tretji odstavek; dosedanji tretji odstavek pa postane četrti odstavek, in se spremeni tako, da se glasi: “(4) Pred koncem dokaznega postopka izda senat po uradni dolžnosti ali na predlog strank sklep, s katerim izloči iz spisov zapisnike in druge dokaze, na katere se po določbah tega zakona ne sme opirati sodna odločba. Poseben sklep izda tudi, če zavrne predlog stranke za izločitev. Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi zapisnikov in drugih dokazov, se sme izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Izločeni zapisniki in drugi dokazi se zaprejo v poseben ovitek in izročijo preiskovalnemu sodniku, da jih shrani ločeno od drugih spisov (tretji odstavek 83. člena).“.

(2)Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: “(5) Ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo, s katero se izpodbija tudi sklep iz prejšnjega odstavka, sme glede na vsebino izločenega zapisnika oziroma drugega dokaza odrediti, da se opravi nova glavna obravnava pred popolnoma spremenjenim senatom.“.

V četrtem odstavku 361. člena se beseda “četrtega“ nadomesti z besedo “petega“.

(1)Prvi odstavek 362. člena se spremeni tako, da se glasi: “(1) Po razglasitvi sodbe pouči predsednik senata upravičence do pritožbe (367. člen) o pravici do pritožbe in o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter da se bo štelo, da so se odpovedali pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bodo napovedali. Pouk se vnese v zapisnik o glavni obravnavi.“.

(2)Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Upravičencu do pritožbe, ki ni bil navzoč pri razglasitvi sodbe, se pošlje prepis izreka sodbe, s poukom iz prvega odstavka tega člena, s tem, da mu rok za napoved pritožbe teče od vročitve prepisa izreka sodbe.“.

(3)Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V prvem odstavku 368. člena se na koncu odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo “oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe, če niso bili navzoči pri razglasitvi sodbe (tretji odstavek 362. člena).“.

V četrtem odstavku 374. člena se črta beseda “tega“.

V tretjem odstavku 394. člena se za besedo “zaradi“ dodata besedi “potrditve ali“; beseda “tretjem“ pa se nadomesti z besedo “drugem“.

V šestem odstavku 397. člena se besedilo “(8. odstavek 361. člena)“ nadomesti z besedilom “(sedmi odstavek 361. člena)“.

V četrtem odstavku 420. člena se besedilo “o odreditvi in podaljšanju pripora“ nadomesti z besedilom “o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena)“.

V tretjem odstavku 421. člena se v prvem stavku za besedama “treh mesecev“ doda besedilo “oziroma osmih dni, če gre za odločbo iz četrtega odstavka 420. člena tega zakona,“.

V drugem odstavku 423. člena se v prvem stavku za besedami “od prejema zahteve“ doda besedilo “oziroma v osmih dneh, če gre za zahtevo zoper odločbo iz četrtega odstavka 420. člena tega zakona,“.

V prvem odstavku 432. člena se besedilo “ki se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog“ nadomesti z besedilom “za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti“.

V drugem odstavku 435. člena se beseda “predstojnika“ nadomesti z besedo “predsednika“, beseda “Predstojnik“ pa z besedo “Predsednik“.

438. člen se črta.

V drugem odstavku 439. člena se črta drugi stavek.

V petem odstavku 443. člena se za besedo “sodbe“ doda besedilo “oziroma do nastopa kazni“.

Za 445. členom se doda novo XXV.a poglavje in členi 445.a do 445.e, ki se glasijo:

(1)Za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča sme državni tožilec ob vložitvi obtožnega predloga predlagati, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo.

(2)Državni tožilec sme predlagati izrek naslednjih kazenskih sankcij in ukrepov: 1) denarno kazen, prepoved vožnje motornega vozila, pogojno obsodbo z določeno denarno kaznijo ali določeno kaznijo zapora do šestih mesecev ali sodni opomin; 2) odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

Če sodnik meni, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obtožnem predlogu, ne daje zadostne podlage za izdajo kaznovalnega naloga, ali če se ne strinja z izrekom sankcije, ki jo je predlagal državni tožilec, določi glavno obravnavo in nanjo povabi osebe iz prvega odstavka 439. člena tega zakona. V takem primeru se obdolžencu vroči le prepis obtožnega predloga brez predloga za izdajo kaznovalnega naloga.

(1)Če se s predlogom strinja, sodnik s sodbo izda kaznovalni nalog.

(2)V kaznovalnem nalogu sodnik navede, da se predlogu državnega tožilca ugodi in se obdolžencu, katerega osebni podatki morajo biti navedeni, izreka kazenska sankcija ali ukrep iz predloga. Izrek sodbe o izdaji kaznovalnega naloga obsega potrebne podatke iz prvega in drugega odstavka 359. člena tega zakona. V obrazložitvi sodbe se navedejo le dokazi iz obtožnega predloga, katerih vsebina opravičuje izdajo kaznovalnega naloga.

(3)Kaznovalni nalog mora vsebovati tudi pouk obdolžencu o pravici do ugovora iz drugega odstavka 445.č člena tega zakona in da bo po izteku roka za ugovor, če ta ne bo vložen, kaznovalni nalog postal pravnomočen in da bo izrečena kazenska sankcija oziroma ukrep izvršen.

(1)Overjeni prepis sodbe o kaznovalnem nalogu se vroči obdolžencu in njegovemu zagovorniku, če ga ima, ter državnemu tožilcu.

(2)Zoper kaznovalni nalog lahko obdolženec ali njegov zagovornik vložita ugovor v osmih dneh od vročitve sodbe o kaznovalnem nalogu. Ugovor se lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču. Ugovor mora obsegati navedbo sodbe, s katero je bil izdan kaznovalni nalog, lahko pa se v njem predlagajo tudi dokazi, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi. Obdolženec se lahko odpove pravici do ugovora; dokler ni določena glavna obravnava, pa lahko umakne že vloženi ugovor. Odpoved ugovoru in umik ugovora se ne moreta preklicati. Plačilo denarne kazni pred iztekom roka za ugovor se ne šteje za odpoved pravici do ugovora.

(3)Obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi rok za ugovor, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje ob smiselni uporabi določb 89. in 90. člena tega zakona.

(4)Če sodnik ob smiselni uporabi določb drugega odstavka 375. člena tega zakona ugovora ne zavrže, s sklepom razveljavi sodbo o kaznovalnem nalogu in nadaljuje postopek po določbah 439. do 443.a člena tega zakona.

Pri izrekanju sodbe po vloženem ugovoru sodišče ni vezano na predlog državnega tožilca iz drugega odstavka 445.a člena in na prepoved iz 385. člena tega zakona.

V postopku za izdajo kaznovalnega naloga se uporabljajo določbe 445.a do 445.d člena tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah, pa smiselno druge določbe tega zakona.“.

V prvem odstavku 447. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: “Glede dolžnosti napovedi pritožbe se smiselno uporabljajo določbe 368. člena tega zakona.“.

V prvem odstavku 467. člena se besedilo “iz tretjega odstavka prejšnjega člena“ nadomesti z besedilom “iz četrtega odstavka prejšnjega člena“.

V prvem odstavku 472. člena se črtata besedi “ali drugega“.

V prvem odstavku 498.a člena se v napovednem stavku za besedama “podkupnina iz“ doda besedilo “162.,“, v drugi točki prvega odstavka pa za besedilom “kaznivih dejanj iz“ besedilo “162.,“.

(1)V 519. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: “(3) Pri odločanju o odstopu kazenskih spisov organi iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega oziroma kazenskega postopka.“.

(2)Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

(3)Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: “(5) Ni dovoljen odstop kazenskih spisov, če je bil odrejen zaseg ali začasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora iz 252. člena kazenskega zakonika ali protipravno dane ali sprejete podkupnine iz 162., 168., 247., 248., 267., 268. in 269. člena kazenskega zakonika, razen v primerih, ko je sodišče navedene odredbe izdalo na pobudo tuje države. V teh primerih in v primerih, ko je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji, smejo organi iz drugega odstavka tega člena odstopiti kazenski spis tuji državi samo, če so pred tem ugotovili, da ima ta država ustrezno urejeno zakonodajo v zvezi z odvzemom premoženjske koristi in v zvezi z odstopom kazenskih spisov tuji državi, ter upoštevali vrednost začasno zavarovanega premoženja.“.

(4)Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V 521. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: “(2) Tujca je dovoljeno izročiti samo v primerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.“.

V 1. točki 522. člena se na koncu podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo “razen v primerih, ki jih določa mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo“.

V drugem odstavku 530. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: “Minister za pravosodje ne dovoli izročitve tujca, če uživa ta v Republiki Sloveniji pravico pribežališča, če gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje ali če ne obstaja mednarodna pogodba z državo, ki zahteva njegovo izročitev.“.

564. člen se spremeni tako, da se glasi: “Pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem zakonu predsednik okrožnega sodišča, razen po 191. in 213.d členu tega zakona, ima glede kaznivih dejanj iz pristojnosti okrajnega sodišča predsednik tega sodišča.“.

Vlada Republike Slovenije izda predpis iz drugega odstavka 160.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Če na dan uveljavitve tega zakona že teče rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo iz četrtega odstavka 420. člena zakona, se ta rok izteče po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Določbe 12., 13., 16. in 22. člena tega zakona se začnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 713-01/93-10/81 Ljubljana, dne 29. maja 2003. EPA 780-III Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor l. r.