17. člen ZPlaP-UPB1
(Izvršitev naloga za plačilo med imetniki transakcijskih računov pri različnih izvajalcih plačilnega prometa)
(1)Kadar se nalog za plačilo nanaša na plačilo v dobro prejemnika plačila, ki je imetnik transakcijskega računa pri drugem izvajalcu plačilnega prometa kakor nalogodajalec, izvrši izvajalec plačilnega prometa nalog za plačilo tako: 1. da za znesek plačila, ki je predmet naloga za plačilo, zmanjša kritje na transakcijskem računu nalogodajalca, 2. da bodisi neposredno bodisi prek plačilnega sistema posreduje izvajalcu plačilnega prometa prejemnika nalog za odobritev prejemnikovega računa za znesek plačila, ki je predmet naloga in 3. da zagotovi, da izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila prejme kritje v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.
(2)Nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena je izvršen, ko izvajalec plačilnega prometa prejemnika naloga sprejme nalog iz 2. točke prvega odstavka tega člena in ko prejme kritje iz 3. točke prvega odstavka tega člena. Z izvršitvijo naloga nastane terjatev prejemnika plačila do izvajalca plačilnega prometa v višini zneska plačila, ki je predmet naloga.
(3)Če ni v nalogu določen kasnejši datum izvršitve, mora izvajalec plačilnega prometa izvršiti nalog za plačilo iz prvega odstavka tega člena: 1. če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije: isti delovni dan kot ga je sprejel, 2. če ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež izven območja Republike Slovenije: v rokih, določenih s splošnimi pogoji vodenja transakcijskega računa.
(4)Po 1. točki tretjega odstavka tega člena se šteje, da ima izvajalec plačilnega prometa prejemnika plačila sedež na območju Republike Slovenije tudi, kadar transakcijski račun prejemnika plačila vodi: 1. podružnica banke države članice Evropske unije na območju Republike Slovenije, 2. banka države članice Evropske unije, ki je po ZBan pooblaščena neposredno opravljati plačilni promet na območju Republike Slovenije, 3. podružnica tuje banke na območju Republike Slovenije.
- VSL Sodba II Cp 1643/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 295. člena OZ je denarna obveznost prinosnina. Izpolnjena je, ko upnik pridobi možnost razpolagati z denarno vsoto v višini te denarne obveznosti, kar lahko dolžnik upniku zagotovi z uporabo različnih plačilnih inštrumentov. Od vrste plačilnega inštrumenta je odvisna presoja tako o času kot o kraju plačila. Kot dokaz pravočasnega plačila dolga torej ne zadošča izkaz, da je bil (pravočasno) dan nalog za prenos, s katerim se je zadovoljilo sodišče prve stopnje. Da bi se breme dokazovati nepravočasnost plačila prevalilo na toženca (kar mu je naložilo sodišče prve stopnje), bi moral tožnik navesti vsaj kakšne vrste in pri kateri plačilni organizaciji je plačal svojo obveznost, in pri kateri je imela upnica račun, na katerega naj bi se plačevalo ter kašen je bil v obdobju plačila zagotovljeni (pričakovani) rok prenosa na upnikov račun. Tožnik, kot pojasnjeno, ničesar od tega ni naredil, še več – kljub navedbam toženca ni niti trdil, da je upnik nakazilo prejel pravočasno. Tožnik pravočasnega plačila ni izkazal. Ker je bil rok plačila bistvena sestavina pogodbe (navedbam toženca o tem tožnik ni nasprotoval, 3. člen pogodbe v
- VSRS Sklep X Ips 773/2008Vrhovno sodišče RS · 2009
Sodna taksa se šteje za plačano, ko sodišče prejme na prehodni račun nakazilo. Če nakazilo ni prejeto v 15-dnevnem roku, velja domneva, da je vlagatelj revizijo umaknil.
- VSRS Sklep X Ips 783/2008Vrhovno sodišče RS · 2009
Sodna taksa se šteje za plačano, ko sodišče na prehodni račun prejme nakazilo. Če sodišče ne prejme nakazila v roku 15 dni od dneva, ko je stranka prejela nalog, se šteje, da je stranka revizijo umaknila.
Povezano: sklici 6Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 4. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 1643/2022Višje sodišče v Ljubljani · 14. 4. 2023
Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 295. člena OZ je denarna obveznost prinosnina. Izpolnjena je, ko upnik pridobi možnost razpolagati z denarno vsoto v višini te denarne obveznosti, kar lahko dolžnik upniku zagotovi z uporabo različnih plačilnih inštrumentov. Od vrste plačilnega inštrumenta je odvisna presoja tako o času kot o kraju plačila. Kot dokaz pravočasnega plačila dolga torej ne zadošča izkaz, da je bil (pravočasno) dan nalog za prenos, s katerim se je zadovoljilo sodišče prve stopnje. Da bi se breme dokazovati nepravočasnost plačila prevalilo na toženca (kar mu je naložilo sodišče prve stopnje), bi moral tožnik navesti vsaj kakšne vrste in pri kateri plačilni organizaciji je plačal svojo obveznost, in pri kateri je imela upnica račun, na katerega naj bi se plačevalo ter kašen je bil v obdobju plačila zagotovljeni (pričakovani) rok prenosa na upnikov račun. Tožnik, kot pojasnjeno, ničesar od tega ni naredil, še več – kljub navedbam toženca ni niti trdil, da je upnik nakazilo prejel pravočasno. Tožnik pravočasnega plačila ni izkazal. Ker je bil rok plačila bistvena sestavina pogodbe (navedbam toženca o tem tožnik ni nasprotoval, 3. člen pogodbe v
- VSRS Sklep X Ips 773/2008Vrhovno sodišče RS · 15. 7. 2009
Sodna taksa se šteje za plačano, ko sodišče prejme na prehodni račun nakazilo. Če nakazilo ni prejeto v 15-dnevnem roku, velja domneva, da je vlagatelj revizijo umaknil.
- VSRS Sklep X Ips 783/2008Vrhovno sodišče RS · 9. 7. 2009
Sodna taksa se šteje za plačano, ko sodišče na prehodni račun prejme nakazilo. Če sodišče ne prejme nakazila v roku 15 dni od dneva, ko je stranka prejela nalog, se šteje, da je stranka revizijo umaknila.