20. člen ZNPosr

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka nastopala v vlogi posrednika za toženo stranko (kot najemnika) in najemodajalca. Gre torej za dvojno posredovanje, ki sicer ni prepovedano. Vendar pa 849. člen OZ določa, da gre pri dvojnem posredovanju posredniku le polovično plačilo od vsakega naročitelja, če ni drugače dogovorjeno. Tak izrecen dogovor, v smislu, da bo celotno provizijo plačala le tožena stranka pa ni razviden niti iz pogodbe, ki je zgolj tipska formularna pogodba. Zato je tožeča stranka upravičena le do polovičnega plačila.

Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja glede na zatrjevano prizadevanje tožeče stranke do sklenitve prodajne pogodbe nikakor ne bi prišlo, saj tožena stranka obremenjene nepremičnine, ko se je naposled (ob pomoči tretjih oseb) seznanila s konkretnim obsegom njene obremenitve, ne bi kupila. Ni pomembno, ali bi se tudi v prvotnem obsegu obremenjena nepremičnina lahko prodala (komurkoli drugemu); bistveno je, da tako obremenjene nepremičnine ne bi kupila tožena stranka. Če pa je do sklenitve prodajne pogodbe sicer prišlo, pa tožeča stranka, kot izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, k sklenitvi posla v skladu z njej znanimi interesi naročitelja ni pripomogla z nobenim relevantnim ravnanjem, ji ne gre priznati ustreznega prizadevanja za to, da bi bila prodajna pogodba sklenjena po interesih naročitelja.

Ob sklenitvi prodajne pogodbe stavba ni imela gradbenega in uporabnega dovoljenja, ker ju po samem zakonu ni pridobila. Prav tako niso bili izpolnjeni pogoji po določbi 197. člena ZGO-1, po kateri se je pod določenimi pogoji upoštevalo, da določenih stavb, zgrajenih pred 31. 12. 1967, ni mogoče šteti za nelegalne gradnje. Prodaja zgradbe brez gradbenega in uporabnega dovoljenja predstavlja omejitev javnopravne narave po določbi 494. člena OZ. Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, torej strožja skrbnost, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti. Sodni izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima kot tak določeno strokovno avtonomijo, kar se nanaša tudi na izbiro načina oziroma metode svojega dela.

Pogodbo o posredovanju je tožnik nesporno sklenil z drugo toženko, družbo, ki se ukvarja s posredovanjem v prometu nepremičnin, ki jo je zastopala prva toženka kot zakonita zastopnica. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazal, da bi imela prva toženka z drugo toženko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožnik ne izpodbija, kot tudi ne ugotovitve, da je v obravnavanem poslu prva toženka sodelovala kot zakonita zastopnica druge toženke. Ker je tako, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da pasivna legitimacija prve toženke ni podana. Kar se tiče zahtevka za povračilo zneskov provizije in stroškov posredovanja zoper drugo toženko, gre dejansko za vprašanje upravičenosti plačila za opravljeno storitev. Na presojo utemeljenosti zahtevka sama veljavnost kupoprodajne pogodbe ne more vplivati. Posrednik je sicer upravičen do plačila za uspešno opravljeno delo in to pravico načeloma pridobi, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval (prvi odstavek 846. in prvi odstavek 847. člena OZ), vendar pa v primeru, ko dela v nasprotju s pogodbo oziroma interesi svojega naročitelja, izgubi pravico do posredniškega plačila in do povračila stroškov (850. člen OZ). V tej smeri so bile

V postopku do izdaje izpodbijane odločbe in v obrazložitvi te odločbe je jasno ugotovljeno in navedeno, da tožnica opravlja vse posle, ki sodijo v posredovanje v prometu z nepremičninami, in sicer na način kot to ureja ta zakon, vendar v tistem delu, ki za zavezanko ne predstavlja dodatnega stroška ali obveznosti. Ob tem je dodati, da je pogodbena svoboda in na njo vezana enakopravnost strank, ki sklepajo pogodbe na trgu na področju nepremičninskih storitev omejena z javnim interesom, ki ga je zakonodajalec opredelil v ZNPosr in ZVPot in ki posebej varujejo načeloma šibkejšo stranko, to je potrošnika.

Za začasni odvzem licence na podlagi 10. člena ZNPosr je bistveno, da nepremičninski posrednik ne opravi dopolnilnega usposabljanja v roku, kot mu je bil določen, navedena ugotovitev pa ni odvisna od dostave potrdila o udeležbi na izobraževanju.