56. člen ZMat
(uporaba evidenc)
Državni izpitni center shranjuje, posreduje, uporablja in obdeluje podatke iz evidenc iz prejšnjega člena za namen organizacije, izvedbe, analize mature in zaključnega izpita ter izvedbe vpisa v višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Državni izpitni center zbira osebne podatke iz drugega in tretjega odstavka 55. člena tega zakona za namen izvedbe in analize mature, osebne podatke iz četrtega in petega odstavka 55. člena tega zakona za namen izvedbe mature ter osebne podatke iz šestega odstavka 55. člena tega zakona za namen analize zaključnega izpita. Podatke iz evidence kandidatov, ki opravljajo splošno in poklicno maturo, Državni izpitni center posreduje: – šolam za izvedbo in analizo mature, – zbirki podatkov eVŠ – evidenca prijavljenih za vpis, za izvedbo vpisa v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, ki se izvede s povezovanjem evidenc z uporabo enotne matične številke občana, – ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, za zagotavljanje podatkov, ki jih vodi v Evidenci matične knjige srednjih šol v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ki se izvede s povezovanjem evidenc z uporabo enotne matične številke občana. Podatke iz evidence kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit, Državni izpitni center posreduje ministrstvu, pristojnemu za izobraževanje, za zagotavljanje podatkov, ki jih vodi v Evidenci matične knjige srednjih šol v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, ki se izvede s povezovanjem evidenc z uporabo enotne matične številke občana. Podatkov in analiz podatkov iz evidenc iz 55. člena tega zakona ni dovoljeno obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja šol. Državni izpitni center zbira podatke iz zbirk, ki jih vodijo srednje šole, ki izvajajo maturitetne izpite oziroma poklicno maturo, od vpisne službe visokošolskih zavodov in neposredno od kandidatov, članov izpitnih komisij, zunanjih ocenjevalcev in članov državnih komisij. Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta kandidata oziroma zunanjega ocenjevalca ni razvidna.
- UPRS Sodba I U 1499/2021-79Upravno sodišče RS · 2022
Tretji osebi, ki je v zahtevi prosilke in v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Posledično je tožena stranka (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba pritožbi ugoditi in prvostopenjsko odločbo odpraviti, pri čemer je ostalo nepojasnjeno njeno stališče (cit): "da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta", kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 12. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1499/2021-79Upravno sodišče RS · 23. 12. 2022besedilo 2016–2024
Tretji osebi, ki je v zahtevi prosilke in v izreku izpodbijane odločbe poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Posledično je tožena stranka (vsaj) preuranjeno zaključila, da je treba pritožbi ugoditi in prvostopenjsko odločbo odpraviti, pri čemer je ostalo nepojasnjeno njeno stališče (cit): "da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v informatiziranih podatkovnih zbirkah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, vedno pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta", kar onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.