4. člen ZMat

Sodišče je z izdanim sklepom o ureditveni začasni odredbi odločilo, da se tožniku poleg že priznanih prilagoditev omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem in zagotovi opravljanje poklicne mature ba spomladanskem izpitnem roku v tem šolskem letu, saj je tožnik izkazal težko popravljivo škodo oz. nujnost začasne ureditve stanja.

Odločitev tožene stranke ni pravilna in zakonita in tudi ni v skladu z napotki sodišča v pravnomočni sodbi št. I U 487/2015-4 z dne 22. 4. 2015, ker tožena stranka pri odločanju v ponovljenem postopku ni ravnala tako, kot to terjajo določila 4. in 5. odstavka 64. člena ZUS-1, in ni upoštevala mnenja in stališč sodišča glede vodenja postopka in uporabe materialnega prava, ko je v ponovljenem postopku po citirani sodbi izdala sedaj izpodbijano odločbo. Izpodbijana odločba namreč le v uvodu in zgolj posplošeno navaja, da je izdana ob upoštevanju ZUP ter temelji na določilih 27. člena ZMat in nekonkretiziranih določilih Pravilnika o opravljanju splošne mature in Pravil o opravljanju splošne mature v dveh delih v dveh zaporednih izpitnih rokih. Tožnik sodi v kategorijo kandidatov s posebnimi potrebami. Kot dijak je podal pravočasno prošnjo za opravljanje splošne mature v dveh delih v dveh zaporednih rokih s priznavanjem za nazaj in v svojem pisnem mnenju je tudi Šolska maturitetna komisija za splošno maturo navedla, da ima tožnik težave pri prilagajanju na nepoznane situacije, zmotijo ga nove rutine in neustaljeni postopki, ter v dopolnitvi mnenja navedla še to, da tožnik ni zm

Izpodbijani akt zadeva tožničino zakonsko pravico do opravljanja mature na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja znanja, ki jo kandidati s posebnimi potrebami lahko imajo na dveh možnih podlagah, in sicer če so bili v izobraževalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi po ZUOPP ali pa tudi v drugih utemeljenih primerih zaradi poškodb ali bolezni (drugi odstavek 4. člena ZMat). Ta pravica ima tudi ustavno podlago. Če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt odpraviti s sodbo, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Med bistvene pomanjkljivosti, ko je v sporu vpletena zakonska pravica, ki ima ustavnopravno vez z načelom enakega dostopa do izobraževanja, spada tudi situacija, ko izpodbijani akt očitno nima dovolj konkretiziranih razlogov glede subsumpcije dejstev pod zakonski dejanski stan. Tožena stranka namreč v izpodbijanem aktu pravi samo, da tožnica ne spada med druge kandidate; ne navaja pa nobenega razloga, zakaj ne spada med druge kandidate - morebiti zaradi narave posledic poškodbe, nesreče ali bolezni ali pa ker se bolezen, poškodba ali nesreča ni zgodila neposredno pred oprav