11. člen ZMat
(sestava in imenovanje Državne komisije za splošno maturo)
Državna komisija za splošno maturo ima predsednika in dvanajst članov. Sestavljajo jo uveljavljeni strokovnjaki z različnih predmetnih področij splošne mature oziroma s področja šolskega sistema in zunanjega ocenjevanja. Predsednika in devet članov imenuje minister, in sicer:
- enega člana na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
- tri člane izmed visokošolskih učiteljev na predlog univerz;
- dva člana izmed ravnateljev gimnazij na predlog gimnazij;
- enega člana izmed delavcev ministrstva, pristojnega za šolstvo;
- enega člana na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje;
- enega člana izmed predsednikov in članov državnih predmetnih komisij za splošno maturo in
- enega člana izmed strokovnjakov za zunanje preverjanje znanja na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo. Po funkciji so člani direktor Državnega izpitnega centra, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in predsednik Državne predmetne komisije za slovenščino za splošno maturo. Namestnika predsednika izvolijo izmed sebe, na predlog predsednika, člani Državne komisije za splošno maturo. K obravnavi in reševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko Državna komisija za splošno maturo vabi tudi predstavnike državnih predmetnih komisij za splošno maturo in druge strokovnjake. Predsednik, namestnik predsednika in člani se imenujejo za štiri leta in so lahko ponovno imenovani. Administrativna in strokovna opravila za Državno komisijo za splošno maturo opravlja Državni izpitni center. Državna komisija za splošno maturo uredi svoje delo s poslovnikom.
- UPRS Sodba IV U 159/2021-32Upravno sodišče RS · 2022
Tožnica je bila v Državno komisijo za splošno maturo imenovana ob upoštevanju zakonskih pogojev in Zakon o maturi določa poleg zakonskih pogojev za imenovanje tudi pogoje za razrešitev ter trajanje opravljanja te javne funkcije, torej gre za pravno vezane odločitve. To pomeni, da morajo biti tako pri imenovanju kot razrešitvi upoštevane pravne podlage in da je posamezniku, ki zatrjuje kršitev v postopku imenovanja ali razrešitve, treba priznati pravni interes za vložitev tožbe in (tudi) preizkus zakonitosti razrešitve. Tak akt ni izdan na podlagi politične diskrecije. Izpodbijani akt je bil izdan v izvrševanju upravne funkcije zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, zato mora biti akt obrazložen. Ker tožena stranka izpodbijanega sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Državne komisije za splošno maturo, s katerim je razrešila tožnico kot dosedanjo predsednico in namesto nje imenovala novega predsednika, ni obrazložila, niti razlogi za tožničino razrešitev niso izhajali iz drugih aktov, sprejetih v odločanju tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 9. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 159/2021-32Upravno sodišče RS · 13. 9. 2022besedilo 2003–2024
Tožnica je bila v Državno komisijo za splošno maturo imenovana ob upoštevanju zakonskih pogojev in Zakon o maturi določa poleg zakonskih pogojev za imenovanje tudi pogoje za razrešitev ter trajanje opravljanja te javne funkcije, torej gre za pravno vezane odločitve. To pomeni, da morajo biti tako pri imenovanju kot razrešitvi upoštevane pravne podlage in da je posamezniku, ki zatrjuje kršitev v postopku imenovanja ali razrešitve, treba priznati pravni interes za vložitev tožbe in (tudi) preizkus zakonitosti razrešitve. Tak akt ni izdan na podlagi politične diskrecije. Izpodbijani akt je bil izdan v izvrševanju upravne funkcije zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, zato mora biti akt obrazložen. Ker tožena stranka izpodbijanega sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Državne komisije za splošno maturo, s katerim je razrešila tožnico kot dosedanjo predsednico in namesto nje imenovala novega predsednika, ni obrazložila, niti razlogi za tožničino razrešitev niso izhajali iz drugih aktov, sprejetih v odločanju tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.