53. člen ZVPot-UPB1
Kadar to opravičuje okoliščine primera, lahko sodišče na zahtevo potrošnika podaljša roke za plačilo zamujenih obrokov, če da potrošnik zavarovanje, da bo izpolnil obveznost in če prodajalec zaradi tega ne trpi škode. Nično je pogodbeno določilo o pogodbeni kazni za primer, če bi potrošnik prišel v zamudo s plačilom kakšnega obroka kupnine.
- VSRS Sodba II Ips 131/2018Vrhovno sodišče RS · 2018
V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe. Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.
- VSRS Sodba II Ips 736/2008Vrhovno sodišče RS · 2012
(Že) zahtevek za vrnitev predmeta leasinga ali zakupa (najema) vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe, to pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže. Leasingodajalec ne more pred rednim zaključkom pogodbenega razmerja predmeta leasinga odvzeti leasingojemalcu in hkrati od njega zahtevati izpolnitve njegove (glavne) pogodbene obveznosti, to je plačila (vseh) dogovorjenih leasing obrokov, razen če je izrecno dogovorjeno drugače (dogovorjeni način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa).
- VSL sodba in sklep II Cp 2476/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Kombinacija in vsebina vseh sklenjenih poslov ter tudi njihovo časovno zaporedje in časovna bližina izkazujejo le to, da bi tožnica izgubila lastninsko pravico na v najem vzetih nepremičninah (oziroma je ne bi mogla pridobiti nazaj), če ne bi odplačala vseh denarnih obveznosti iz sklenjene pogodbe o finančnem leasingu in da sta se obe pogodbeni stranki vseh teh posledic zavedali. Takšen medsebojno očitno povezan sklop pravnih poslov ne vsebuje varovalke - na primer klavzule, da sme tožena stranka v primeru, da terjatev ne bo poravnana, prodati dano stvar sama ali s posredovanjem koga drugega po tržni ceni ob dospelosti terjatve in se poplačati šele iz izkupička ali pa da upnik lahko obdrži lastninsko pravico nad stvarjo šele potem, ko jo je ocenil nekdo tretji, morebitni presežek vrednosti nad terjatvijo pa mora izročiti tožnici. V primeru, ko pogodba takšnih ali podobnih določb ne vsebuje, pomeni to kršitev določbe 132. člena SPZ - „lex commissoriae“ in posledično ničnost takšne pogodbe oziroma vseh medsebojno povezanih pogodb, ki skupaj predstavljajo omenjeno zakonsko prepoved.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 8. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 131/2018Vrhovno sodišče RS · 9. 8. 2018
V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe. Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.
- VSRS Sodba II Ips 736/2008Vrhovno sodišče RS · 15. 3. 2012
(Že) zahtevek za vrnitev predmeta leasinga ali zakupa (najema) vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe, to pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže. Leasingodajalec ne more pred rednim zaključkom pogodbenega razmerja predmeta leasinga odvzeti leasingojemalcu in hkrati od njega zahtevati izpolnitve njegove (glavne) pogodbene obveznosti, to je plačila (vseh) dogovorjenih leasing obrokov, razen če je izrecno dogovorjeno drugače (dogovorjeni način izračuna pozitivnega pogodbenega interesa).
- VSL sodba in sklep II Cp 2476/2009Višje sodišče v Ljubljani · 4. 11. 2009
Kombinacija in vsebina vseh sklenjenih poslov ter tudi njihovo časovno zaporedje in časovna bližina izkazujejo le to, da bi tožnica izgubila lastninsko pravico na v najem vzetih nepremičninah (oziroma je ne bi mogla pridobiti nazaj), če ne bi odplačala vseh denarnih obveznosti iz sklenjene pogodbe o finančnem leasingu in da sta se obe pogodbeni stranki vseh teh posledic zavedali. Takšen medsebojno očitno povezan sklop pravnih poslov ne vsebuje varovalke - na primer klavzule, da sme tožena stranka v primeru, da terjatev ne bo poravnana, prodati dano stvar sama ali s posredovanjem koga drugega po tržni ceni ob dospelosti terjatve in se poplačati šele iz izkupička ali pa da upnik lahko obdrži lastninsko pravico nad stvarjo šele potem, ko jo je ocenil nekdo tretji, morebitni presežek vrednosti nad terjatvijo pa mora izročiti tožnici. V primeru, ko pogodba takšnih ali podobnih določb ne vsebuje, pomeni to kršitev določbe 132. člena SPZ - „lex commissoriae“ in posledično ničnost takšne pogodbe oziroma vseh medsebojno povezanih pogodb, ki skupaj predstavljajo omenjeno zakonsko prepoved.