66.č člen ZDT-UPB1
Pri opravljanju pravosodnega nadzora lahko izvršujejo vpogled v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva uradniki ministrstva, pristojnega za pravosodje, na podlagi pooblastila, ki jim ga izda minister, v navzočnosti vodje državnega tožilstva oziroma skupine ali državnega tožilca, ki ga vodja za to pooblasti. Pri opravljanju tega dela so uradniki ministrstva dolžni varovati tajnost vseh pridobljenih podatkov. Posredujejo jih lahko le ministrstvu ali drugim državnim organom, ki imajo z zakonom določeno pristojnost za njihovo uporabo. Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim aktom iz prejšnjega člena tudi podrobneje določi način in oblike vpogleda iz prejšnjega odstavka tega člena. Sodišče oziroma Državni zbor Republike Slovenije lahko zahteva listine iz prvega odstavka na vpogled, kolikor se nanašajo na predmet kazenskega postopka oziroma na parlamentarno preiskavo. Minister, pristojen za pravosodje, lahko dovoli vpogled vpisnikov in spisov državnega tožilstva osebi, ki izkaže, da so ji podatki iz vpisnikov potrebni za znanstvenoraziskovalno delo. Dovoljenje se lahko nanaša le na vpisnike in spise, ki so arhivirani. Pravico do vpogleda v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva ima tudi vsaka oseba, ki za to izkaže zakonit interes, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.
- VSRS Sodba II Ips 770/2008Vrhovno sodišče RS · 2012
Kadar gre za dokazni predlog z vpogledom v drug spis, mora stranka v prvi vrsti opredeliti listine, ki naj se jih vpogleda in določno navesti tudi, kaj se s tem dokazuje in kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Z drugimi besedami, navesti mora t.i. dokazni stavek. Če dokazni predlog (ali njegova dopolnitev) glede slednjega ni ustrezno substanciran, strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo pravdnega postopka.
- UPRS sodba U 467/2005Upravno sodišče RS · 2006
Sodišče zaključuje, da v ravnanju tožene stranke to je Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije ni zaslediti zatrjevanih kršitev ustavnih pravic tožeče stranke.
- VSRS Sklep I Up 445/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Odločitev o zakonitosti dejanja, s katero se posega v ustavne pravice po 3. odstavku 1. člena ZUS, je odločitev o pravici; sodišče je kršilo 22. člen Ustave RS, ker je tožbo zavrglo, ne da bi strankam dalo možnost, da se izjavijo o procesnem gradivu v sodnem spisu.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 5. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 770/2008Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2012
Kadar gre za dokazni predlog z vpogledom v drug spis, mora stranka v prvi vrsti opredeliti listine, ki naj se jih vpogleda in določno navesti tudi, kaj se s tem dokazuje in kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Z drugimi besedami, navesti mora t.i. dokazni stavek. Če dokazni predlog (ali njegova dopolnitev) glede slednjega ni ustrezno substanciran, strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo pravdnega postopka.
- UPRS sodba U 467/2005Upravno sodišče RS · 17. 3. 2006
Sodišče zaključuje, da v ravnanju tožene stranke to je Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije ni zaslediti zatrjevanih kršitev ustavnih pravic tožeče stranke.
- VSRS Sklep I Up 445/2004Vrhovno sodišče RS · 20. 1. 2005
Odločitev o zakonitosti dejanja, s katero se posega v ustavne pravice po 3. odstavku 1. člena ZUS, je odločitev o pravici; sodišče je kršilo 22. člen Ustave RS, ker je tožbo zavrglo, ne da bi strankam dalo možnost, da se izjavijo o procesnem gradivu v sodnem spisu.