2. člen ZDT-UPB1
Državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe ter opravlja druga procesna dejanja tožilca v kazenskem postopku, kolikor zakon ne določa drugače. Državni tožilec vlaga predloge za pregon in pravna sredstva v zadevah prekrškov, če tako določa zakon. Državni tožilec vlaga procesne akte v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih, če tako določa zakon. Državni tožilci so dolžni brez nepotrebnega odlašanja reševati zadeve, ki so jim dodeljene v delo.
- VSRS Sklep III Ips 33/2004Vrhovno sodišče RS · 2004
Sklenitev sodne poravnave je v načelu v dispoziciji strank. Vendar pa je razpolaganje strank za zahtevki omejeno. Sodišče namreč ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Da bi se preprečila kršitev te prepovedi, pa je potrebna takšna procesna možnost kontrole zakonitosti sodnih poravnav, ki ni pridržana le strankam v postopku. Ker ima sodna poravnava procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačujejo s pravnomočno sodbo, je državno tožilstvo pooblaščeno za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tudi za izpodbijanje sodne poravnave. Pri tem je vezano na razloge, zaradi katerih je dovoljena tožba za razveljavitev sodne poravnave. Sodna poravnava poleg sporazuma samih strank vsebuje tudi presojo sodišča, da tak sporazum ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom. V upravnem postopku je predvideno sklepanje poravnav o nasprotujočih si interesih, vendar pa lahko poravnavo skleneta tako stranki, ki sta med seboj v nekem pravnem razmerju, kot tudi stranki, ki sta le vsaka zase v nekem razmerju do organa, ki odloča v upravni stvari, ne pa tudi stranka in upravni organ. Upravni o
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 4. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep III Ips 33/2004Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2004
Sklenitev sodne poravnave je v načelu v dispoziciji strank. Vendar pa je razpolaganje strank za zahtevki omejeno. Sodišče namreč ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Da bi se preprečila kršitev te prepovedi, pa je potrebna takšna procesna možnost kontrole zakonitosti sodnih poravnav, ki ni pridržana le strankam v postopku. Ker ima sodna poravnava procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačujejo s pravnomočno sodbo, je državno tožilstvo pooblaščeno za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tudi za izpodbijanje sodne poravnave. Pri tem je vezano na razloge, zaradi katerih je dovoljena tožba za razveljavitev sodne poravnave. Sodna poravnava poleg sporazuma samih strank vsebuje tudi presojo sodišča, da tak sporazum ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom. V upravnem postopku je predvideno sklepanje poravnav o nasprotujočih si interesih, vendar pa lahko poravnavo skleneta tako stranki, ki sta med seboj v nekem pravnem razmerju, kot tudi stranki, ki sta le vsaka zase v nekem razmerju do organa, ki odloča v upravni stvari, ne pa tudi stranka in upravni organ. Upravni o