10. člen ZDT-UPB1
Za pregon storilcev kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala se pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno državno tožilstvo) ustanovi skupina državnih tožilcev za posebne zadeve (v nadaljevanju: skupina). Za organiziran kriminal se po tem zakonu štejejo uradno pregonljiva kazniva dejanja, storjena v okviru organizirane kriminalne združbe z notranjimi pravili ravnanja, ki deluje na podjetniški način in pri tem praviloma uporablja nasilje oziroma korupcijo ter z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi ali družbene moči. Zlasti so to dejanja s področja pranja denarja, korupcije, proizvodnje in prometa z mamili in orožjem, trgovine z ljudmi, zvodništva in prostitucije, hudodelskega združevanja in kazniva dejanja z mednarodnim elementom. Skupina izvaja pregon iz prejšnjega odstavka do konca postopka na prvi stopnji na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje z državnim tožilstvom, ki bi bilo pristojno za obravnavanje zadeve po splošnih predpisih o krajevni pristojnosti. Krajevno pristojna državna tožilstva so dolžna obveščati generalnega državnega tožilca o zadevah iz prejšnjega odstavka takoj, ko izvedo zanje. Po dodelitvi generalnega državnega tožilca, zadevo prevzame v obravnavanje skupina. Vodja skupine o prevzemu zadeve obvesti policijo.
- VDSS sklep Pdp 289/2012, Pdp 290/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
- VSRS Sodba I Ips 240/2005Vrhovno sodišče RS · 2005
Ker ZDT prepušča dodelitev zadeve skupini za posebne zadeve presoji generalnega državnega tožilca, veljajo v primeru, ko se ta za odstop zadeve ne odloči, splošna pravila o krajevni pristojnosti državnega tožilstva. Ta pa se določa po krajevni pristojnosti sodišča (47. člen ZKP).
- VSRS Sodba I Ips 191/99Vrhovno sodišče RS · 1999
Ker se očitek napadenemu sklepu nanaša na kršitev določb o krajevni pristojnosti, tako ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb iz 2.odst. 371.čl. ZKP tudi v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru v zadevi (podaljšanju pripora po vloženi obtožnici) preuranjeno odločalo. V danem primeru gre za prevzem pregona po pooblastilu, predvidenem v 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu po posebni skupini državnih tožilcev, glede katere ni dvoma, da je bila vanjo imenovana okrožna državna tožilka M.Š.-Š. Očitana kršitev 5.tč. 1.odst. 371.čl.ZKP tako ni podana.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 6. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sklep Pdp 289/2012, Pdp 290/2012Višje delovno in socialno sodišče · 14. 6. 2012
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
- VSRS Sodba I Ips 240/2005Vrhovno sodišče RS · 3. 11. 2005
Ker ZDT prepušča dodelitev zadeve skupini za posebne zadeve presoji generalnega državnega tožilca, veljajo v primeru, ko se ta za odstop zadeve ne odloči, splošna pravila o krajevni pristojnosti državnega tožilstva. Ta pa se določa po krajevni pristojnosti sodišča (47. člen ZKP).
- VSRS Sodba I Ips 191/99Vrhovno sodišče RS · 10. 8. 1999
Ker se očitek napadenemu sklepu nanaša na kršitev določb o krajevni pristojnosti, tako ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb iz 2.odst. 371.čl. ZKP tudi v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru v zadevi (podaljšanju pripora po vloženi obtožnici) preuranjeno odločalo. V danem primeru gre za prevzem pregona po pooblastilu, predvidenem v 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu po posebni skupini državnih tožilcev, glede katere ni dvoma, da je bila vanjo imenovana okrožna državna tožilka M.Š.-Š. Očitana kršitev 5.tč. 1.odst. 371.čl.ZKP tako ni podana.
- VSRS Sodba in sklep I Ips 107/99Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 1999
Utemeljenost suma kot stopnja verjetnosti, potrebna za uvedbo preiskave in v nadaljevanju kazenskega postopka ob eventualno odrejenem priporu tudi pri odločanju o eventualnem podaljšanju ali odpravi pripora, je dejansko vprašanje, kar je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo z nadaljnjo oceno, da je stvar kontradiktornega postopka presojanje dokazov s stopnjo gotovosti. Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika o zavrnitvi predloga obrambe za odpravo pripora, ko glede na 4.odst. 420.čl. ZKP v napadenem sklepu ne gre niti za odreditev niti za podaljšanje pripora. Po podatkih spisa gre v obravnavanem primeru za prevzem kazenskega pregona po pooblastilu generalnega državnega tožilca Republike Slovenije iz 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu.