80. člen ZP-1
Pristojnost za udeležence
(1)Sodišče, ki je pristojno za storilca, je pristojno tudi za udeležence. Zoper vse se praviloma vodi enoten postopek. Če je to smotrno, sme pristojno sodišče ločiti postopek zoper posamezne udeležence.
(2)Če sta obdolžena pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe, je za oba storilca pristojno sodišče, ki je pristojno za pravno osebo.
- VSRS Sklep V Kr 2/2026Vrhovno sodišče RS · 2026
Glede na dejanski opis prekrška se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Kranju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Osrednji očitek je namreč usmerjen zoper voznika kot neposrednega storilca, pravna oseba pa je v obravnavani zadevi le pridružitveno (akcesorno) odgovorna, saj opis prekrška njenih samostojnih ravnanj ne vsebuje. Pravni osebi se torej ne očita opustitev dolžnega nadzorstva, na podlagi česar bi bilo mogoče krajevno pristojnost sodišča določiti po njenem sedežu, za kar se zmotno zavzema Okrajno sodišče v Kamniku.
- VSRS Sklep I Kr 4/2019Vrhovno sodišče RS · 2019
Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1).
- VSRS Sklep I Kr 55/2018Vrhovno sodišče RS · 2018
Kot kraj storitve prekrška pravne osebe se šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 3. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep V Kr 2/2026Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 2026
Glede na dejanski opis prekrška se Vrhovno sodišče strinja z Okrajnim sodiščem v Kranju, da je v obravnavani zadevi za odločanje o prekršku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku. Osrednji očitek je namreč usmerjen zoper voznika kot neposrednega storilca, pravna oseba pa je v obravnavani zadevi le pridružitveno (akcesorno) odgovorna, saj opis prekrška njenih samostojnih ravnanj ne vsebuje. Pravni osebi se torej ne očita opustitev dolžnega nadzorstva, na podlagi česar bi bilo mogoče krajevno pristojnost sodišča določiti po njenem sedežu, za kar se zmotno zavzema Okrajno sodišče v Kamniku.
- VSRS Sklep I Kr 4/2019Vrhovno sodišče RS · 21. 2. 2019besedilo 2003–2026
Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1).
- VSRS Sklep I Kr 55/2018Vrhovno sodišče RS · 13. 12. 2018besedilo 2003–2026
Kot kraj storitve prekrška pravne osebe se šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec.
- VSRS Sklep I Kr 14/2016Vrhovno sodišče RS · 17. 5. 2016besedilo 2003–2026
Prekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
- VSRS Sklep I Kr 4/2016Vrhovno sodišče RS · 18. 2. 2016besedilo 2003–2026
Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.