112. člen ZP-1
Vštevanje časa pridržanja
(1)Čas, ko je bil obdolženec pridržan, preden je bila izdana sodba o prekršku, se obdolžencu všteje v globo, izrečeno za prekršek. Pri tem se pridržanje, ki je trajalo 12 ur ali manj všteje v globo v višini 20 eurov. Pridržanje, ki je trajalo več kot 12 ur, pa šteje za 40 eurov globe.
(2)Obdolžencu, ki je bil med kazenskim postopkom v priporu ali hišnem priporu, se všteje čas pripora ali hišnega pripora v globo, izrečeno za prekršek, če ni bil obsojen za kaznivo dejanje, za isto dejanje pa mu je bila izrečena globa v postopku o prekršku, pri čemer se en dan pripora ali hišnega pripora šteje za 40 evrov.
- VSRS Sodba IV Ips 130/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Vštevanje časa pridržanja v izrečeno globo ne vpliva na višino izrečene globe, temveč na njeno izvršitev.
- VSC sodba PRp 164/2009Višje sodišče v Celju · 2009
Za odločitev v predmetni zadevi je pravno pomembno le, ali je obdolženec nadaljeval z vožnjo motornega vozila po tem, ko mu je bila z zakonito odredbo policista, izdano v predhodnem postopku zaradi drugega prekrška, nadaljnja vožnja izrecno prepovedana. Odločba o prekršku se izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir. Tako se tudi odločitev sodišča, da se zaseženo vozilo vrne obdolžencu, izvrši po pravnomočnosti sodbe o prekršku. Sodišče sicer lahko z odredbo zaseženi predmet vrne lastniku še pred pravnomočnostjo sodbe o prekršku, vendar tega ni dolžno storiti, saj ga k temu izrecno ne zavezuje nobena zakonska določba. Odločitev sodišča prve stopnje, da se vozilo vrne šele po pravnomočnosti sodbe o prekršku pa tudi ne pomeni, da je sicer zakonito opravljen zaseg samo zaradi tega postal nezakonit in da zaradi tega stroški hrambe od tedaj dalje ne bremenijo več obdolženca, ki je bil spoznan za odgovornega storitve očitanega mu prekrška.
- VSC sodba PRp 122/2009Višje sodišče v Celju · 2009
Sodišče mora pri izrekanju stranske sankcije odvzema predmetov lastniku upoštevati težo prekrška, stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitev zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku. Ob upoštevanju konkretnih okoliščin pri obdolžencu, ki je večkratni specialni povratnik in je številne najhujše prekrške po ZVCP-1, za katere je bil pravnomočno kaznovan, storil z istim vozilom, je bil odvzem motornega vozila obdolžencu izrečen utemeljeno in zakonito, pravilna pa je tudi odločitev sodišča o uničenju odvzetega vozila.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 17. 2. 2026 · trenutno
- 5. 3. 2011 – 16. 2. 2026
- 4. 1. 2010 – 4. 3. 2011
- 21. 5. 2006 – 3. 1. 2010
- 30. 1. 2003 – 20. 5. 2006
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 9. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba IV Ips 130/2010Vrhovno sodišče RS · 9. 9. 2010besedilo 2010–2011
Vštevanje časa pridržanja v izrečeno globo ne vpliva na višino izrečene globe, temveč na njeno izvršitev.
- VSC sodba PRp 164/2009Višje sodišče v Celju · 27. 2. 2009besedilo 2006–2010
Za odločitev v predmetni zadevi je pravno pomembno le, ali je obdolženec nadaljeval z vožnjo motornega vozila po tem, ko mu je bila z zakonito odredbo policista, izdano v predhodnem postopku zaradi drugega prekrška, nadaljnja vožnja izrecno prepovedana. Odločba o prekršku se izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir. Tako se tudi odločitev sodišča, da se zaseženo vozilo vrne obdolžencu, izvrši po pravnomočnosti sodbe o prekršku. Sodišče sicer lahko z odredbo zaseženi predmet vrne lastniku še pred pravnomočnostjo sodbe o prekršku, vendar tega ni dolžno storiti, saj ga k temu izrecno ne zavezuje nobena zakonska določba. Odločitev sodišča prve stopnje, da se vozilo vrne šele po pravnomočnosti sodbe o prekršku pa tudi ne pomeni, da je sicer zakonito opravljen zaseg samo zaradi tega postal nezakonit in da zaradi tega stroški hrambe od tedaj dalje ne bremenijo več obdolženca, ki je bil spoznan za odgovornega storitve očitanega mu prekrška.
- VSC sodba PRp 122/2009Višje sodišče v Celju · 13. 2. 2009besedilo 2006–2010
Sodišče mora pri izrekanju stranske sankcije odvzema predmetov lastniku upoštevati težo prekrška, stopnjo storilčeve odgovornosti za prekršek, nagibe, iz katerih je prekršek storil, stopnjo ogrožanja ali kršitev zavarovane dobrine, okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, prejšnje življenje storilca, njegove osebne razmere, njegovo obnašanje po storjenem prekršku. Ob upoštevanju konkretnih okoliščin pri obdolžencu, ki je večkratni specialni povratnik in je številne najhujše prekrške po ZVCP-1, za katere je bil pravnomočno kaznovan, storil z istim vozilom, je bil odvzem motornega vozila obdolžencu izrečen utemeljeno in zakonito, pravilna pa je tudi odločitev sodišča o uničenju odvzetega vozila.
- VSC sodba PRp 165/2008Višje sodišče v Celju · 21. 11. 2008besedilo 2006–2010
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.