Uredba o ratifikaciji Dodatnega protokola o spremembah Protokola B o pravilih o poreklu blaga k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo

Ratificira se Dodatni protokol o spremembah Protokola B o pravilih o poreklu blaga k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo, ki je bil sklenjen v Rigi 18. decembra 2000.

Dodatni protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi: The Republic of Slovenia (hereinafter called Slovenia) and the Republic of Latvia (hereinafter called Latvia); Having regard to the Free Trade Agreement between the Republic of Slovenia, of the one part, and the Republic of Latvia, of the other part, signed in Riga on 22 April 1996, and in particular Article 31 thereof; Whereas some technical amendments are proposed in order to correct the text; Whereas the list of insufficient working and processing needs to be amended to ensure the proper interpretation and to take account of the need to include some operations not covered previously by this list; Whereas the need has arisen to provide for a system of accounting segregation of originating and non-originating materials, subject to authorisation granted by customs authorities; Whereas the provisions concerning the amounts expressed in Euro need to be revised in order to clarify the procedure and to provide greater stability for the level of the amounts in national currencies; Whereas to take account of the lack of production of certain material within Slovenia or Latvia, a correction must be made to the list of working and processing requirements which non-originating materials have to fulfil to qualify for originating status HAVE DECIDED AS FOLLOWS: Protocol B concerning the definition of the concept of ‘originating products’ and methods of administrative cooperation is hereby amended as follows: 1. Article 1 (i) shall be replaced by: “(i) ‘added value’ shall be taken to be the ex-works price minus the customs value of each of the materials incorporated which originate in the other countries referred to in Articles 3 and 4 or, where the customs value is not known or cannot be ascertained, the first verifiable price paid for the materials in Slovenia or Latvia.” 2. Article 7 shall be replaced by: 1. Without prejudice to paragraph 2, the following operations shall be considered as insufficient working or processing to confer the status of originating products, whether or not the requirements of Article 6 are satisfied: (a) preserving operations to ensure that the products remain in good condition during transport and storage; (b) breaking-up and assembly of packages; (c) washing, cleaning; removal of dust, oxide, oil, paint or other coverings; (d) ironing or pressing of textiles; (e) simple painting and polishing operations; (f) husking, partial or total bleaching, polishing, and glazing of cereals and rice; (g) operations to colour sugar or form sugar lumps; (h) peeling, stoning and shelling, of fruits, nuts and vegetables; (i) sharpening, simple grinding or simple cutting; (j) sifting, screening, sorting, classifying, grading, matching; (including the making-up of sets of articles); (k) simple placing in bottles, cans, flasks, bags, cases, boxes, fixing on cards or boards and all other simple packaging operations; (l) affixing or printing marks, labels, logos and other like distinguishing signs on products or their packaging; (m) simple mixing of products, whether or not of different kinds; (n) simple assembly of parts of articles to constitute a complete article or disassembly of products into parts; (o) a combination of two or more operations specified in subparagraphs (a) to (n); (p) slaughter of animals. 2. All operations carried out in either Slovenia or Latvia on a given product shall be considered together when determining whether the working or processing undergone by that product is to be regarded as insufficient within the meaning of paragraph 1.” 3. In Article 15, the final sentence in paragraph 6 shall be replaced by: “The provisions of this paragraph shall apply until 31 December 2001.” 4. The following article shall be inserted after Article 20 and a reference to this article shall be added in the Table of Contents: 1. Where considerable cost or material difficulties arise in keeping separate stocks of originating and non-originating materials which are identical and interchangeable, the customs authorities may, at the written request of those concerned, authorise the so-called “accounting segregation” method to be used for managing such stocks. 2. This method must be able to ensure that, for a specific reference-period, the number of products obtained which could be considered as originating is the same as that which would have been obtained if there had been physical segregation of the stocks. 3. The customs authorities may grant such authorisation, subject to any conditions deemed appropriate. 4. This method is recorded and applied on the basis of the general accounting principles applicable in the country where the product was manufactured. 5. The beneficiary of this facilitation may issue or apply for proofs of origin, as the case may be, for the quantity of products which may be considered as originating. At the request of the customs authorities, the beneficiary shall provide a statement of how the quantities have been managed. 6. The customs authorities shall monitor the use made of the authorisation and may withdraw it at any time whenever the beneficiary makes improper use of the authorisation in any manner whatsoever or fails to fulfil any of the other conditions laid down in this Protocol.” 5. In Article 22, paragraph 1, first sentence, the following shall be inserted after “exporter”: “hereinafter referred to as “approved exporter”,” 6. Article 30 shall be replaced by: 1. For the application of the provisions of Article 21(1)(b) and Article 26(3) in cases where products are invoiced in a currency other than Euro, amounts in the national currencies of the countries referred to in Articles 3 and 4 equivalent to the amounts expressed in Euro shall be fixed annually by each of the countries concerned. 2. A consignment shall benefit from the provisions of Article 21(1)(b) or Article 26(3) by reference to the currency in which the invoice is drawn up, according to the amount fixed by the country concerned. 3. The amounts to be used in any given national currency shall be the equivalent in that currency of the amounts expressed in Euro as at the first working day of October and shall apply from 1 January the following year. Slovenia and Latvia shall be notified of the relevant amounts. 4. A country may round up or down the amount resulting from the conversion into its national currency of an amount expressed in Euro. The rounded-off amount may not differ from the amount resulting from the conversion by more than 5 per cent. A country may retain unchanged its national currency equivalent of an amount expressed in Euro if, at the time of the annual adjustment provided for in paragraph 3, the conversion of that amount, prior to any rounding-off, results in an increase of less that 15 per cent in the national currency equivalent. The national currency equivalent may be retained unchanged if the conversion would result in a decrease in that equivalent value. 5. The amounts expressed in Euro shall be reviewed by the Joint Committee at the request of Slovenia or Latvia. When carrying out this review, the Joint Committee shall consider the desirability of preserving the effects of the limits concerned in real terms. For this purpose, it may decide to modify the amounts expressed in Euro.” 7. Annex II shall be amended as follows: a) the entry for HS heading 5309 to 5311 shall be replaced by: b) the entry for HS heading 5602 shall be replaced by: c) The entry for Chapter 57 shall be replaced by: 1. This Additional Protocol shall enter into force on 1 January 2001 provided that before this date Parties shall exchange the diplomatic notes confirming approval in accordance with the internal legal requirements of the Parties. 2. If this Additional Protocol cannot enter into force in accordance with the paragraph 1 of this Article, it shall enter into force on the first day of the month following a receipt of the latter diplomatic note confirming its approval in accordance with the internal legal requirements of the Parties. Done at Ljubljana, this 18th day of December 2000 in two authentic copies in the English language. For the Republic of Slovenia Dimitrij Rupel (s) For the Republic of Latvia Kaspars Gerhards (s) Republika Slovenija (v nadaljevanju Slovenija) in Republika Latvija (v nadaljevanju Latvija) sta ob upoštevanju sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo na eni strani in Republiko Latvijo na drugi strani, podpisanega v Rigi 22. aprila 1996, in še posebej njegovega 31. člena, ker so predlagane nekatere tehnične spremembe zaradi popravka besedila, ker je treba seznam nezadostnih postopkov obdelave in predelave spremeniti zato, da se zagotovi pravilna razlaga in da se upoštevajo potrebe po vključitvi nekaterih postopkov, ki prej niso bili vključeni v ta seznam, ker je nastala potreba po zagotovitvi sistema ločenega knjigovodskega izkazovanja materialov s poreklom in brez njega ob pogoju pridobitve dovoljenja carinskih organov, ker je treba pregledati določbe v zvezi z zneski, izraženimi v evrih, zato da se pojasni postopek in zagotovi večja stabilnost višine zneskov v domačih valutah, ker je treba ob upoštevanju pomanjkanja proizvodnje določenega materiala v Sloveniji ali Latviji popraviti seznam zahtevanih obdelav in predelav, ki jih je treba izpolniti za materiale brez porekla, da lahko dobijo status blaga s poreklom, SKLENILI:

Protokol B o opredelitvi pojma “izdelki s poreklom” in načinih upravnega sodelovanja se spremeni, kot sledi: 1. Točka i) 1. člena se nadomesti z: “i) ‘dodana vrednost’ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Sloveniji ali v Latviji.” 2. 7. člen se nadomesti z: 1. Brez vpliva na drugi odstavek se šteje, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena: (a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem; (b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk; (c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksida, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje; (d) likanje tekstila; (e) preprosti postopki barvanja in loščenja; (f) luščenje, beljenje, delno ali v celoti, poliranje in glaziranje žit in riža; (g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock; (h) lupljenje, razkoščičanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave; (i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje; (j) sejanje, prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov); (k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja; (l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo; (m) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; (n) preprosto sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele; (o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do n); (p) zakol živali. 2. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Sloveniji ali Latviji.” 3. V 15. členu se zadnji stavek šestega odstavka nadomesti z: “Določbe tega odstavka se uporabljajo do 31. decembra 2001.” 4. Za 20. členom se doda naslednji člen in se navede v pregledu vsebine: 1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnji stroški ali bistvene težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano metodo “ločenega knjigovodskega izkazovanja”. 2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem referenčnem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene. 3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimi koli pogoji, za katere menijo, da so ustrezni. 4. Ta metoda se evidentira in uporablja na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen. 5. Uporabnik te poenostavitve lahko izda ali zaprosi za dokazilo o poreklu, odvisno od primera, za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa uporabnik da izjavo o načinu vodenja zalog. 6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in ga lahko kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega koli od pogojev, določenih v tem protokolu.” 5. V prvem stavku prvega odstavka 22. člena se za besedo “izvoznika” vstavi: “,v nadaljevanju “pooblaščenega izvoznika”,” 6. 30. člen se nadomesti z: 1. Za uporabo določb pododstavka b) prvega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 26. člena v primerih, ko se za izdelke izda račun v drugi valuti kot evro, vsako leto vsaka od držav, omenjenih v 3. in 4. členu, določi zneske v domači valuti v protivrednosti zneskov, izraženih v evrih. 2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti v skladu s pododstavkom b) prvega odstavka 21. člena ali s tretjim odstavkom 26. člena s sklicevanjem na valuto, v kateri se izda račun, glede na znesek, ki ga je določila ta država. 3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani domači valuti, morajo biti protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. O ustreznih zneskih morata biti Slovenija in Latvija uradno obveščeni. 4. Država lahko znesek, ki ga dobi pri preračunu zneska, izraženega v evrih, v domačo valuto, zaokroži navzgor ali navzdol. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov. Država lahko obdrži nespremenjeno protivrednost v domači valuti za znesek, izražen v evrih, če se ob letni uskladitvi iz tretjega odstavka pri zamenjavi tega zneska preračunana protivrednost v domači valuti pred kakršno koli zaokrožitvijo poveča za manj kot 15 odstotkov. Protivrednost v domači valuti lahko ostane nespremenjena, če bi se zaradi preračuna zmanjšala protivrednost v tej domači valuti. 5. Skupni odbor na zahtevo Slovenije ali Latvije pregleda v evrih izražene zneske. Skupni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje dejanskih učinkov teh omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.” 7. Priloga II se spremeni, kot sledi: a) vpis za tarifno številko HS 5309 do 5311 se nadomesti z: b) vpis za tarifno številko 5602 se nadomesti z: c) vpis za 57. poglavje se nadomesti z:

1. Ta dodatni protokol začne veljati 1. januarja 2001, če pogodbenici pred tem datumom izmenjata diplomatski noti, s katerima se potrjuje odobritev v skladu z notranjepravnimi zahtevami pogodbenic. 2. Če ta dodatni protokol ne more začeti veljati v skladu s prvim odstavkom tega člena, začne veljati prvi dan meseca, ki sledi prejemu zadnje diplomatske note, s katero se potrjuje odobritev v skladu z notranjepravnimi zahtevami pogodbenic. Sestavljeno v Ljubljani 18. decembra 2000 v dveh verodostojnih izvodih v angleškem jeziku. Za Republiko Slovenijo Dimitrij Rupel l.r. Za Republiko Latvijo Kaspars Gerhards l. r.

Za izvajanje dodatnega protokola skrbi Ministrstvo za finance – Carinska uprava Republike Slovenije.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije -Mednarodne pogodbe. Št. 333-08/2000-9 Ljubljana, dne 21. maja 2002 dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik